Zgodovina različnih oblik lokalne samouprave sega daleč nazaj, ko so kralji, plemiči ali fevdni gospodje podeljevali mestom poseben pravni položaj. V 19. stoletju je lokalna samouprava začela postajati del celovitega državnega sistema in od sredine 19. stoletja so občine v različnih obdobjih delovale v različnih oblikah in velikostih.
Sodobno lokalno samoupravo je Slovenija dobila po osamosvojitvi in sprejetju ustave. Uvedba lokalne samouprave je bila pomembno državotvorno dejanje, saj je nova država državljanom z ustavo zagotovila pravico sodelovati pri upravljanju javnih zadev.
Stare družbenopolitične skupnosti oz. občine, bilo jih je 62, so prenehale obstajati proti koncu leta 1994. Lokalne volitve so 4. decembra 1994 potekale v 147 novoustanovljenih občinah. Po letu 1994 se je število občin stalno povečevalo. Tako smo 22. novembra leta 1998 lokalne volitve imeli že v 192 občinah, štiri leta kasneje v 193 občinah, 22. oktobra 2006 pa že v 210 občinah.
Nekatere z zelo malo prebivalstva
Zadnji občini sta bili ustanovljeni leta 2011, in sicer Občina Mirna in Občina Ankaran. Tako danes v Slovenji deluje 212 občin, med katerimi jih je več kot polovica s 5000 prebivalci ali manj, v njih pa prebiva le šestina slovenskega prebivalstva, medtem ko samo v dveh mestnih občinah, Ljubljani in Mariboru, prebiva skoraj petina vseh državljanov Slovenije.
Izmed 212 ima trenutno 12 občin status mestne občine. Nazadnje je ta status pred slabim letom pridobila občina Krško. Primerjava vzhodne polovice države z zahodno kaže, da je vzhodna polovica precej bolj razdrobljena na občine kot zahodna. Kot je pojasnila generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar, kakšne posebne študije v Sloveniji glede delitve občin ni bilo narejene. Tako lahko v skupnosti samo ocenjujejo, kakšni so bili razlogi za nastajanje novih občin.
Prikrajšan vzhod
"Pomembno dejstvo je v preteklem razvoju oz. sposobnosti za uveljavljanje interesov manjših okolij v odnosu do večjih občin, katerih del so manjše občine nekoč bile. V preteklosti, v letih pred reformo lokalne samouprave 1994, so imele velike občine do svojega zaledja pogosto mačehovski odnos, kar je botrovalo delitvam občin," je kot enega od razlogov navedla sekretarka.
Spomnila je še, da je tudi sistem financiranja občin na nek način nagrajeval delitve, saj so novoustanovljene občine na prebivalca prejele več, kot bi prejele, če bi ostale del večje, sedežne občine. "Vzhodni del države je že vrsto let razvojno prikrajšan, kar se je posledično odražalo tudi na odnosu večjih občin do zaledja. Hitra cesta je razmerja popravila, vendar so silnice, ki na številnih področjih 'vlečejo' proti centru, še kako oz. vedno bolj prisotne," je dodala sekretarka.
Ocenjuje tudi, da so šele manjše občine vzhoda v letih od ustanovitve za svoje lokalne prebivalce vzpostavile pogoje življenja, ki so bili primerljivi tistim v večjih oz. nekdanjih sedežnih občinah. Po njenem mnenju se zahodni del države tako očitno ni srečeval z razvojnimi zamejitvami, četudi so te še vedno prisotne.
Kdaj bodo pokrajine?
V ustavi področje lokalne samouprave urejajo členi od 138. do 144. Ustava določa, da so občine ustanovljene z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. V pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine.
Država lahko z zakonom prenese na občine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva. Občina se financira iz lastnih virov, kot so dohodnina, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, takse, koncesijske dajatve, prihodki od glob in drugi viri.
Tistim občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog, država po določenih merilih zagotovi dodatna sredstva. Čeprav ustava v 143. členu določa tudi ustanovitev pokrajin, te v Sloveniji kljub več poskusom še niso vzpostavljene. V začetku letošnjega julija je sicer državni svet paket v parlamentarno proceduro vložil predloge treh zakonov za ustanovitev pokrajin, a je vlada avgusta sporočila, da teh predlogov ne podpira.
