Predsedniške volitve so že pred vrati, a imajo zamudniki in omahljivci še nekaj dni časa za vložitev kandidature. To, vključno z zbiranjem podpisov, je možno storiti še do 28. septembra. Danes se sicer uradno začenja volilna kampanja, ki bo trajala vse do 21. oktobra do polnoči, ko bo dva dni pred volitvami nastopil volilni molk.
Kljub dolgemu seznamu kandidatov je doslej kandidaturo uradno vložilo le pet kandidatov. Med njimi sta trenutna favorita »neodvisni« kandidat in poslanec SDS Anže Logar, ki se v teh mesecih za namene volitev vztrajno pomika proti sredini, ter pravnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Slednjima ankete pripisujejo največ možnosti za končno slavje, a bo skoraj zagotovo potreben drugi krog. Če Logarja morda obremenjuje podpora predsednika SDS Janeza Janše, pa lahko Pirc Musarjevo skrbi predvsem zadnji vrvež na levem političnem polu. Logarjeva uvrstitev v drugi krog bržkone sicer ni vprašljiva, a bo pred precej višjo oviro pristal v drugem krogu, ko bo razdrobljen levi pol strnil svoje vrste. Pirc Musarjeva bo na drugi strani trepetala že v prvem krogu, saj so Socialni demokrati v zadnjih dneh postregli s prekaljenim kandidatom, o katerem pa več nekoliko pozneje. Če je kar nekaj časa v zraku viselo vprašanje, ali utegne sicer neodvisna Pirc Musarjeva, ki jo je javno podprl tudi nekdanji predsednik Milan Kučan, prejeti tudi podporo levih strank, je zdaj že jasno, da slednje nad njo niso pretirano navdušene.
Kandidaturo so sicer vložili še izbranec stranke NSi in nekdanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki bo glasove grabil predvsem na desnem polu, a glede na ankete ne bo pariral Logarju, župan Kočevja Vladimir Prebilič, ki kandidira s podporo stranke Vesna, ter glasbenik in humanitarec Gregor Bezenšek, manj izpostavljen kandidat, ki pa je presenetljivo hitro zbral zahtevane podpise.
Nova na prizorišču
Vložitev kandidatur najverjetneje ni vprašljiva tudi pri obeh kandidatih levega pola, ki se bosta za položaj potegovala s podporo strank. Socialni demokrati so namreč svojega protežiranca našli v evropskem poslancu Milanu Brglezu, ki so ga danes podprli tudi v stranki Gibanje Svoboda in ki se je čez noč zavihtel med glavne favorite. Premier Robert Golob je dejal, da pričakuje zmago, saj gre za osebo z visoko stopnjo integritete.
Brglez se je moral za podporo stranke SD odpovedati vsem funkcijam v stranki SD, po neuradnih podatkih tednika Reporter pa naj bi ga h kandidaturi nagovoril sam Golob. Ravno Brglez pa za Pirc Musarjevo predstavlja največje tveganje. Slednja je namreč v javnosti zabeležila znaten dvig podpore, ko je iz tekme izstopila prva kandidatka stranke Gibanje Svoboda Marta Kos. Zdaj, ko je v predsedniško tekmo vstopil Brglez, se utegne zgoditi obratno, a morda še bolj silovito. Brglez je ob tem prejel še neformalno podporo v delu slovenske javnosti še vedno nadvse priljubljenega Kučana. »V času, ko sem se odločil za podporo, je bil nabor kandidatov majhen, v primerjavi s sedanjo poplavo skromen. Je pa med zdaj znanimi kandidati tudi nekaj takih, ki bi jih brez težav podprl, ker so njihova stališča blizu mojim. Mislim na Iva Vajgla in Milana Brgleza,« je glede spremenjenih okoliščin za Reporter dejal Kučan, ki je svoj podpis že zaupal Pirc Musarjevi. Slednja zna naslednjih nekaj dni nestrpno pogledovati na uro, a Brglezova kandidatura najbrž ni več vprašljiva.
Levica je včeraj morda nekoliko nepričakovano postregla s presenetljivo izbiro, čeprav se je o tem, da se za tekmo ogreva zadevni kandidat, že šušljalo. V ogenj bodo namreč poslali svojega poslanca Miho Kordiša. Kot je kandidaturo pojasnil koordinator Levice Luka Mesec, bo Kordiš na teh volitvah prijetno presenečenje, sam Kordiš pa je poudaril, da želi funkciji predsednika vrniti vsebinsko težo, predvsem pa volivcem omogočiti, da se bodo lahko »po dolgem času na predsedniških volitvah odločali na podlagi vsebine, ne pa na podlagi pričeske.« Obljubil je še, da bo predsednik, ki se bo postavil za ljudi. A najprej se morajo seveda ljudje postaviti zanj. Gre sicer za enega vidnejših predstavnikov Levice, a oči včasih vidijo, ušesa pa ne želijo slišati. Bo pa Kordiš vsekako napel vse moči, da v bitki poskrbi za promocijo svoje stranke.
Še vedno iščejo podpise
Kandidaturo je sicer napovedalo še nekaj kandidatov, ki pa podpise še zbirajo, ali pa so, kot je bilo v primeru Kosove, od kandidature že odstopili. Med bolj izstopajočimi so že prej omenjeni Ivo Vajgl, nekdanji evroposlanec, zunanji minister in član stranke Desus, iz katere je pred tremi leti izstopil. Vajgl se je po zadnjih evropskih volitvah, na katerih ni več kandidiral, upokojil, a je že lani nakazal na povratek v politiko. Podprla ga je stranka Naša prihodnost Ivana Galeta, prislužil pa si je tudi neformalno podporo Kučana. Z vložitvijo kandidature še vedno odlaša tudi zdaj že razvpita psihoanalitičarka Nina Krajnik, ki je tudi ena redkih, ki bi lahko nekaj glasov odžrla Logarju. Podporo ji je naklonil oče slovenske ustave Peter Jambrek, a zgodbe, zaradi katerih se je v zadnjem obdobju pojavljala v medijih, so vse prej kot laskave. Vredno je omeniti tudi aktivista in večnega svojeglavca Ladislava Troho, ki je zbiranje podpisov napovedal pred dnevi. Med napovedanimi imeni, ki so slovenski javnosti bolj ali manj znana, četudi gre v primeru nekaterih zgolj za odmev, je najti tudi predsednika Nove socialdemokracije Andreja Magajno, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšco, osebnega motivatorja Borisa Veneta, neoantropozofa Lea Trojarja, predsednika stranke Stara pravda Ludvika Poljanca, filozofa Aleša Ernecla, ginekologinjo Sabino Senčar, vardista Ivana Bolfenka, aktivista Borisa Žulja in publicista Francija Kindlhoferja. Njihove možnosti za uspeh so pičle.
Čeprav je kandidaturo mogoče vložiti do 28. septembra, bo končni seznam uradnih predsedniških kandidatov znan šele v začetku oktobra, kandidati imajo namreč do 3. oktobra še čas, da soglasje h kandidaturi umaknejo.
