Javna dela so za marsikoga edina rešilna bilka po letih brezposelnosti in nekakšen most, prek katerega znova pride v stik z delodajalcem, v novo službo, pridobi več izkušenj, konec koncev pa tudi ohranja delovne navade, socialne stike in mnogokrat občutek lastne vrednosti, samozavesti ter volje do življenja. Na drugi strani se javna dela še kako izplačajo delodajalcem, saj država prek Zavoda RS za zaposlovanje financira kar od 50 do 80 odstotkov plače, odvisno od stopnje brezposelnosti v občini. V občinah Spodnjega Podravja je delež sofinanciranja plače večinoma od 60 do 70 odstotkov. Delež države je bil pred leti še višji.
Delavca prek javnih del posledično rade zaposlijo tudi občine. Izkušnje so navadno na obeh straneh pozitivne (razen takrat, ko se pogodba izteče), a so tudi izjeme.
Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko pravi, da že dlje časa na leto zaposlujejo po dva delavca prek programa javnih del. Ta oblika zaposlitve jim ustreza tudi zato, ker je zaposlitev za krajši čas. Dodatno pomoč namreč potrebujejo v času sezone (od aprila do septembra), saj zaposlena prek javnih del po navadi pomagata pri košnji, rezanju žive meje, pometanju, čiščenju jaškov in podobnih delih. Po besedah župana so z delavci v glavnem zadovoljni, tokrat pa so imeli drugačno izkušnjo. Po dveh mesecih je namreč eden izmed delavcev – brez opravičila – preprosto prenehal prihajati v službo.
»S takšnim neresnim primerom smo se srečali prvič. Imeli smo nemalo nevšečnosti, saj smo nenadoma ostali brez pomoči. Z Zavoda RS za zaposlovanje so nam sicer kasneje ponudili drugo osebo, domačina, ki je začel delati v tem mesecu,« je pojasnil Borko.
V šestih letih le 12 predčasnih prekinitev dela
Na ptujski območni službi zavoda za zaposlovanje pravijo, da so tovrstni primeri izjemno redki: »Morda kakšen primer na leto.«
Izmed 760 zaposlitev prek javnih del se je v zadnjih šestih letih predčasna prekinitev pogodbe zgodila le v 12 primerih, od tega leta 2017 v kar devetih. Letos so doslej zabeležili eno prekinitev, prav toliko tudi lani.
Kot še pravijo, so v večini primerov izvajalci zadovoljni z izbranimi osebami, saj se zavedajo, komu so javna dela namenjena: »Se pa seveda občasno zgodi, da z izbrano osebo niso zadovoljni. Kadar obstaja dvom, ali bo oseba lahko uspešno delovala v programu javnega dela, se običajno dogovorimo, da se najprej sklene pogodba za krajše obdobje, ki je namenjeno prilagajanju in usposabljanju (na primer en mesec ali dva), z možnostjo nadaljevanja oziroma podaljšanja vključenosti v program.«
Premajhna razlika med socialno pomočjo in plačo v javnih delih
Opažajo velik interes delodajalcev oziroma izvajalcev javnih del, precej večji od razpoložljivega državnega denarja za ta namen. »Za letos je odobrenih le okoli 60 odstotkov prijavljenih programov, preostali so žal izpadli. Brezposelni se zanimajo za vključitev, vendar predvsem tisti, ki pogojev ne izpolnjujejo (na primer ne izpolnjujejo temeljnega pogoja, to je dolgotrajna brezposelnost, ali pa so že bili vključeni v javna dela in druge programe aktivne politike zaposlovanja),« pravijo in dodajajo: »Pri določenih osebah, za katere bi bila vključitev smiselna, pa velikokrat ni pravega zanimanja zaradi majhne razlike med prejetimi socialnimi transferji in minimalno plačo v okviru javnih del, ali pa gre za zdravstvene težave, omejitve za opravljanje del … Nekaterim predstavlja težavo tudi prevoz do delovnega mesta, saj nimajo vozniškega izpita in urejenega javnega prevoza.«
Na zavodu več kot polovica dolgotrajno brezposelnih
Programi javnih del so namenjeni ranljivim skupinam brezposelnih. Temeljni pogoj za vključitev je dolgotrajna brezposelnost, torej če je oseba več kot eno leto neprekinjeno prijavljena v evidenci brezposelnih. Pri tem imajo prednost tisti, ki so več kot dve leti neprekinjeno prijavljeni med brezposelnimi in v tem času niso bili vključeni v noben program aktivne politike zaposlovanja.
Javna dela lahko izvajajo le neprofitni delodajalci, kot so javni zavodi, društva … Pridobiti morajo soglasje naročnika javnega dela (torej lokalne skupnosti, ministrstva) ter izpolnjevati tudi druge pogoje in kriterije, ki jih določa javno povabilo. Najpogostejši izvajalci javnih del so sicer izobraževalne ustanove (šole), občine in društva, sledijo javni zavodi s področja zdravstva, socialne oskrbe, kulture in športa, turizma ter naravovarstva, še pravijo.
