Nekaj primerov neprimernih vedenj
- Razširjanje govoric o spolnem življenju sodelavke ali sodelavca. - Žaljenje ali šaljenje na račun druge narodnosti, vere ali vrednot. - Namerno dotikanje sodelavke ali sodelavca, neprimerna bližina. - Pripovedovanje šal, zgodb ali anekdot s spolno vsebino. - Naslavljanje žensk z ljubkovalnimi imeni ali pomanjševalnicami. - Nalaganje dodatnega dela, klici med konci tedna in prostimi dnevi. - Kričanje in poniževanje, grožnje o odpustitvi. - Moški, ki komentirajo videz ženskih sodelavk, in ženske, ki komentirajo videz moških sodelavcev.
Vsako podjetje namreč predstavljajo delavci in ti so njegova največja moč. Delodajalci si želijo motiviranih, celovitih in dobro delujočih ekip, ker lahko samo na ta način dosežejo uspeh. Kadar pa je v ekipi nekdo, ki s svojim ravnanjem in vedenjem ruši dobro energijo in ozračje v podjetju, je čas za ukrepanje.
Kaj je mobing
Definiciji mobinga je, da je mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu vsako ponavljajoče se ali sistematično in dolgotrajno graje vredno ali očitno negativno, nehumano, neetično, žaljivo verbalno ali neverbalno dejanje ene ali več oseb na delovnem mestu ali v zvezi z delom, na vseh hierarhičnih ravneh in v vseh smereh. Od ustrahovanja na delovnem mestu, nadlegovanja, spolnega nadlegovanja, kot so neželeni dotiki, neprimerno strmenje, namigovanje in komentarji s seksualno konotacijo, kroženje spolno eksplicitnega gradiva, prošnje ali pritiski za spolnost, ponavljajoči se ali neprimerni predlogi na spletu, dejansko posilstvo, poskus posilstva ali spolni napad. Poznamo še trpinčenje, klasično nasilje na delovnem mestu in tudi nevljudnost.
Ministrstvo za delo, družino in socialo pa dodaja, da je to tudi po sklepu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije iz leta 2020 trpinčenje na delovnem mestu lahko sestavljeno tudi iz več drobnih ravnanj, ki na prvi pogled vsako zase objektivno niso graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo dejanje, a postanejo takšna, če v njih, gledano kot celoto, prepoznamo vzorec ravnanja.
Kar nekaj znakov nakazuje na to, da ste lahko žrtev takega nadlegovanja. Najbolj pogosto se izvaja po principu od zgoraj navzdol, kar pomeni, da so žrtve po navadi na nižjem položaju v organizaciji kot izvajalci trpinčenja. Pojavi se postopoma, od občutka, da ste bolj delovno obremenjeni kot vaši sodelavci, nejasne razdelitve delovnih nalog, nenehno se čutite negotovi glede svoje zaposlitve in še bi lahko naštevali. Strokovnjaki zato svetujejo, da mora žrtev takoj ukrepati. Najprej s poskusom neposrednega soočenja s tistim, ki trpinči. In če to ne pomaga, sledijo naslednji koraki.
Kdo pa so v glavnem povzročitelji nadlegovanja? Po besedah Mateje Gerečnik, izvršne sekretarke Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije in strokovnjakinje za mobing, so največji pobudniki mobinga najprej sodelavci, in sicer v kar 44 do 66 odstotkih primerov. Sledijo nadrejeni s 37 in podrejeni z desetimi odstotki.
Napadalci so, kot pravi prof. dr. Heinz Leymann, verbalno nasilne osebe, ki se čutijo nesposobne in imajo na splošno nerazrešene odnose, a imajo tudi visok inteligenčni kvocient. Poleg njih so to še osebe, ki ne znajo povedati, kaj jih moti, in so zelo introvertirane. Med značilnosti žrtve pa Leymann našteva med drugim, da so to »poštenjaki«, invalidi, mladi ali starejši, osebe, ki iščejo priznanje in zahtevajo zvišanje plače, ali ustvarjalne in zagnane osebe. Med pomembnejšimi žrtvami so tudi ženske in osebe, ki so pogosto bolniško odsotne.
Kam se obrniti po pomoč
Če se posamezniku soočenje ne zdi primerno, naj poskusi vključiti nekoga izmed sodelavcev ali nadrejenih. Nemudoma začnite s pisanjem dnevnika, kamor si beležite vsako nasilno dejanje, čas in kraj dogodka ter morebitne priče. Če zgornji ukrepi ne bi zadostovali, se lahko obrnete na kadrovske službe ali pa kar neposredno na vodstvo podjetja. Z izbiro ustreznega pravnega svetovanja se lahko, če zgornji ukrepi ne zaležejo, pritožite tudi sindikatu ali v skrajni sili zamenjate službo. Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije in strokovnjakinja za mobing, pravi, da je za člane sindikata na voljo brezplačna pravna pomoč. Ta vključuje svetovanje, zastopanje pred delodajalcem in državnimi organi, kot so inšpekcijska služba ali sodišče.
Matija Drmota, svetovalec za pravno področje na ZSSS, pa svetuje, da se delavec lahko najprej obrne na organ, ki se ukvarja s takimi primeri v podjetju. »Možna je tudi prijava na Inšpektorat za delo (IRSD), seveda tudi na policijo, če ima ravnanje znake kaznivega dejanja. Nezagotavljanje varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu je tudi eden izmed razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo lahko po ustreznem postopku delavec vroči delodajalcu,« še pravi Drmota.
Ceneje je preprečiti
Jadranko Grlič, glavni inšpektor na Inšpektoratu za delo, pravi, da so v letu 2021 inšpektorji ugotovili 64 kršitev, ko delodajalci tovrstnih ukrepov niso sprejeli, kar je nekoliko manj kot v letu 2020, ko je bilo 72 tovrstnih kršitev.
O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (na primer na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije). Kot ugotavljajo inšpektorji, v letu 2021 delodajalci delavcev niso obvestili o navedenih ukrepih v 33 primerih (v letu 2020 je bilo teh kršitev ugotovljenih več, 47). Vendar še vedno mnogi delodajalci sprejetje ustreznih ukrepov, ki ščitijo dostojanstvo delavcev, vidijo samo kot birokratsko obveznost.
Seveda morajo delavci dobro poznati prave poti, kamor se lahko obrnejo ob neprimernih pojavih na delovnem mestu, če se počutijo ogrožene ali prizadete. »Če jih ne bodo poznali, se bodo obračali na zunanje institucije, s tem pa bo delodajalec zamudil priložnost, da konflikte razreši znotraj kolektiva, dvigne raven odnosov in razvije bolj pozitivno delovno ozračje. Namesto tega se bo užaljeni, ogorčeni, osramočeni, trpinčeni, prizadeti delavec obrnil po pomoč na IRSD ali na delovno sodišče, če ima neprimerno ravnanje v delovnem okolju znake kaznivega dejanja, pa tudi na policijo,« še pravi Grlič. Posledice takšnega reševanja spora pa praviloma niso pozitivne za nikogar, ne za delodajalca ne za prijavitelja. V nasprotju s prepričanjem marsikaterega delodajalca ukrepi za varovanje dostojanstva ne prinašajo večjih stroškov. Lahko sklepamo, da so ti stroški bistveno nižji kot so stroški s sodnimi in drugimi zunanjimi postopki reševanja konfliktov. Globa za delodajalca, ki ne zagotavlja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, znaša od 3000 do 20 tisoč evrov. Po kazenskem zakoniku pa je šikaniranje na delovnem mestu kaznivo dejanje in je zanj predvidena kazen zapora do dveh oziroma do treh let.
