Slovenski ljubitelji gastronomije lahko povedo, da je Svetozar Raspopović - Pope legenda. Po poreklu Črnogorec, od koder je bil oče, in Vojvodinec po mami. V skorajda vseh intervjujih, ki jih v njegovi karieri ni bilo malo, pove, da ga je v Slovenijo zvabila ljubezen. Ženo Mileno je spoznal na srečanju jugoslovanske mladine v Črni gori in se nato preselil k njej na Kras. V tistih časih je nato na mejnem prehodu Fernetiči opravljal službo carinika. A svoje poslanstvo je začutil drugje. Leta 1988 je obnovil staro kraško hišo in v njej odprl majhno gostilno. Pretežno italijanskim gostom so stregli pršut, salame, sir, domač kruh in sarme. Po nasvetu prijatelja iz Reke, znanega gostinca Stojana Dobrića, je gostom ponudil tudi ribe in kmalu ugotovil, da so malce bolj petične tržaške stranke pripravljene pustiti tudi kakšno liro več, če se na krožniku znajde dobra hrana.
Iznajdljivi gostinec
Kot sam pove, naj bi veliko ribičev spoznal med delom na meji, in ti naj bi k njemu nosili najbolj kakovostne ribe, morske žabe in ogromne brancine. V enem od intervjujev je povedal, da naj bi se več let vsak dan vozil po ribe v Reko, od koder naj bi ga nato ljubosumno odgnali celo tako, da so mu postavili pištolo na glavo. Tisti, ki so pred več desetletji redno zahajali na morsko hrano v Dutovlje, pa povedo, da naj bi mu ribe iz primorja dostavljali kar vozniki avtobusov. Kakorkoli, dejstvo je, da je gospod Raspopović zelo iznajdljiv človek, ki ve, da je za uspeh v gostinstvu potrebnih več stvari, ne zgolj dobra kuhinja.
Zgodbe
Ko je iskal znanje tako po Italiji kot Franciji, je ugotovil, da je predstavitev tista, ki goste navduši ravno toliko kot sam okus jedi. Tako je že v kraški gostilni goste privabljal tako, da je na pročelje restavracije obesil velike brancine in morske žabe, na krožnikih so se bohotili morski datlji in ostale dobrote. Kozarci so se vinficirali, pršut je Pope rezal sam z velike noge, še danes morske sadeže pripravlja pred gosti na japonski plošči za žar. Kmalu je tako pričelo med slovenskimi pomembneži veljati, da če kaj veljaš, potem moraš jesti pri Popetu. Pred restavracijo se je tako v devetdesetih trlo mercedesov italijanskih gostov in nič manj skromen arzenal motornih konjičkov s slovenskimi registrskimi tablicami.
Selitev
Prav gosti iz Ljubljane naj bi Svetozarja prepričali, naj svojo dejavnost preseli v prestolnico. Da bi projekt uresničil, naj bi se znani gostilničar močno zadolžil in leta 1998 odprl restavracijo, ki je bila takojšen hit. Poleg restavracije, ki je na začetku nudila »slow food« menije in, kot se je od Popeta pričakovalo, izvrstne ribe, je nastal še As Aperitivo z enostavnejšo in cenejšo hrano ter nočni klub As, ki ga je upravljal Svetozarjev sin Sebastijan. Slednji naj bi bil zaslužen, da se je gostinska dejavnost družine Raspopović v zadnjih letih še dodatno razširila po Ljubljani. Tako so odprli še lokal s hamburgerji in nedavno še picerijo, kjer strežejo napolitanske pice. Sebastijan je hitro postal del ljubljanskega »jet seta«. Poročil se je z manekenko Majo Bulc, s katero imata dva otroka. Ljubezen ni trajala dolgo in pred nekaj leti sta se tudi ločila. Kljub ločitvi pa Maja še vedno uporablja priimek Raspopović.
Poslovni imperij
Iz male kraške vaške gostilne je zrasel poslovni imperij, ki letno beleži več milijonov evrov prometa. Sedem podjetij, ki jih poslovni imenik Gvin poveže s Sebastijanom Raspopovićem, je lani ustvarilo 4,9 milijona evrov prihodkov in nekaj več kot 140.000 evrov dobička. Podjetja, v katerih se kot lastnik pojavlja Svetozar Raspopović, pa so zabeležila nekaj več kot tri milijone in pol evrov prometa. Del omenjenih podjetij se seveda prekriva, saj ponekod oče in sin nastopata kot solastnika in ponekod kot lastnik in zastopnik. Navedeni podatki veljajo za leto 2019, leto 2020 in epidemija pa bo imperij legendarnega Popeta načela tako kot druge, ki poslujejo v centru Ljubljane, saj velik del njegovih gostov predstavljajo turisti, ki pa jih letos praktično ni. Kot je Pope nedavno omenil za enega od poslovnih časnikov, upa, da bo letos uspel ustvariti vsaj 60 odstotkov prometa, kar bi mu omogočilo razmeroma normalno preživetje.
Avtoriteta
Svetozar Raspopović je po pričevanjih ljudi, ki so delali z njim, precej avtoritativen človek. Ali je tako, kot reče, ali pa ni. Tudi njegove dolgoletne stranke lahko povedo, da jih je večkrat postavil pred dejstvo in jim kratko malo določil, kaj bodo jedli. Med sogovorniki sicer nismo našli takega, ki bi izbiro obžaloval. Je pa v javnosti znana zgodba, ko je priznal avtoriteto nekoga drugega. Tako naj bi ga pred leti ljubljanski župan Zoran Janković najprej večkrat prosil, nato pa mu kar ukazal, da mora prevzeti restavracijo na ljubljanskem gradu. Kasneje je restavracijo vodil skupaj z Valterjem Kramarjem iz Hiše Franko, kjer kraljuje Ana Roš. A iz te zgodbe se je Raspopović umaknil, gostilno Na Gradu pa je prevzela družina Jezeršek.
Umik ali rast
Pred meseci so bile precej glasne tudi govorice, da naj bi Pope gostilno As prodal in se posvetil gradnji apartmajev v gozdu Martuljek. Slednje drži, torej v bližini Kranjske Gore res nastaja apartmajska hiša, kjer naj bi Pope pripravljal gurmanske zajtrke, gostilna As pa naj bi bila po naših neuradnih informacijah še vedno trdno rokah Popeta in njegove družine. Tako si lahko njegovi redni gosti in prijatelji, med katerimi je tudi predsednik države Borut Pahor, odvetnik Miro Senica in njegova Katarina Kresal, Peter Čeferin, župan Zoran Janković in ostali veljaki oddahnejo v vedenju, da jih v centru Ljubljane še vedno čaka topel sprejem.
