Nekdanji premier Marjan Šarec je v zapisu, objavljenem na facebooku, že uvodoma odgovoril na obe vprašanji. Kot je zapisal, »človek v danem trenutku stori, kar mu je storiti«, zaradi česar nima obžalovanj, kar je služilo kot uvertura v razglabljanje o nekaterih potezah trenutne slovenske vlade.
Dva nasprotna si pola
Začel je s postavko, da sedanja vlada »predstavlja zagotovo vse tisto, česar naša ni«. Večine niso imeli, argumentira; bilo jih je veliko, zato so se, karikira, včasih že postrani gledali, preden so imeli dovolj glasov za kakšen zakon. »Vendar ljudje tega niso občutili. Za nas je bilo naporno, a v deželi je bil mir. Ljudje so dobili neobdavčen regres in povišanje minimalne plače.«
Razliko med obema vladama je nadalje ponazoril z odnosom do medijev in njihovo obravnavo. Da le enkrat po izjavi za medije ni odgovarjal na vprašanja, je navrgel, in bil za to okrcan s strani Društva novinarjev Slovenije. Zato se to ni več ponovilo. Nadaljeval je z »malenkostmi«, zaradi katerih so se morali zagovarjati: »Od kadrovanja, »Lebnove makete«, Prešičkovega vodenja ministrstva, da o SOVI, OVS-u in KNOVS-u niti ne govorim. Zahtevali so odstop Jerneja Štromajerja zaradi nerodne izjave na božični dan in v ta namen organizirali protest pod oknom moje pisarne, kjer so razglašeno in atonalno peli božične pesmi. Na koncu sem bil pa še obtožen, da prisluškujem in zasledujem politične nasprotnike in da sem razvil ne vem kakšno mrežo…«
Očitali in obtoževali so, tako Šarec, »točno tisti, ki so danes vpleteni v sporne nakupe zaščitne opreme, ker so vsi »želeli pomagati Sloveniji«. Ne pomoč, vojno dobičkarstvo in korupcija je to. Tisti, ki vodijo državo na način, da je vse dovoljeno. Ministri in njihov predpostavljeni tvitajo kot nori, se obnašajo tako, kot bi pričakovali od kakšne marginalne strogo desničarsko usmerjene skupine«.
Z Jelinčičevo pomočjo
Od tu pa k maskam, vardam, Thompsonu. Prvi dve da bosta del nove resničnosti, način razmišljanja slednjega, označil ga je za ustaškega, pa cenjen in spoštovan. »Žal ima velik delež pri vsem tem tudi predsednik republike, ki je Andreja Šiška povabil za isto mizo v predsedniški palači, ki je vardi dovolil postroj pred palačo in uniformirano vkorakanje v palačo. Dal je tudi zelo medel odziv na Thompsona in ne nazadnje pod okriljem narodne sprave tudi relativiziral ponovno oživljene ideje, za katere smo mislili, da so zdavnaj preživete. Njegov hrvaški kolega je pokazal veliko večjo mero zavedanja, da karkoli nakazuje na ustaštvo, ne sodi v sodobno družbo. Žal,« je zapisal.
Na tej točki je priznal, da se zaveda očitkov, da je vse to povzročil s svojim odstopom. »Verjemite, da če mi ne bi bilo treba na koncu zagotavljati glasov za zakone in imenovanja ministrov s pomočjo Zmaga Jelinčiča, zagotovo ne bi odstopil. Čeprav mu dolgujem zahvalo, saj brez njega ne bi imeli ne proračuna, ne imenovane ministrice in bi se vlada mogoče že takrat podrla,« je bobu rekel bob.
Na volitve
Kako torej presekati ta gordijski vozel? Z bridkim jeklom v obliki glasov na volitvah, »da nikoli več ne bo treba nikomur odstopiti in s tem prepustiti oblasti takšni združbi, ki jo trenutno gledamo na oblasti«.
Niso vsi isti
In na koncu še o Ivanu Galetu, uslužbencu zavoda za blagovne rezerve, ki je javno pričal o pritiskih pri poslih za nabavo opreme, potrebne v epidemiji novega koronavirusa. Njegova pot se je s Šarčevo prekrižala v oddaji Tarča, od takrat se nista več videla. Obregnil se je ob njegove besede, da ne zaupa nobeni politični opciji več. Kdo v politiki išče svetnike, bo razočaran, je bil stvaren Šarec. Ampak: »Smo ljudje iz mesa in krvi, s svojimi tisoč slabostmi, daleč, zelo daleč od ideala. Vendar NIKOLI ne bom pristal na tezo, da smo v politiki vsi isti. Nismo! Tako kot Ivan Gale ni isti, kot drugi udeleženci nabav. Ker je spregovoril. Ker mu ni vseeno. Tako, kot njega moti, da ga nekateri mečejo v isti koš, tudi mene.«
