Novela zakona ohranja stopnje nujnosti nujno, hitro in redno, dodaja pa še zelo hitro, pri čemer v zakonu ni opredeljeno, kakšni so najdaljši čakalni časi za te stopnje nujnosti, pač pa bo to ministrstvo določilo v podzakonskih aktih.
Po novem bo moral bolnik izvajalcu zdravstvene dejavnosti predložiti napotnico s stopnjo nujnosti nujno najpozneje naslednji dan, s stopnjo nujnosti zelo hitro v petih dneh, s stopnjo nujnosti hitro ali redno pa v 14 dneh po izdaji.
Izvajalec zdravstvene dejavnosti bo moral glede na novelo zakona zagotoviti, da bolnik v čakalnici na pregled oziroma storitev ne čaka dlje od pol ure. Ta omejitev pa glede na določbe v zakonu ne velja za bolnike, ki niso naročeni, in za bolnike, ki zamudijo na termin.
Tudi bolniki z novelo dobivajo določene obveznosti. Tako bodo morali deset dni pred načrtovanim posegom ali specialističnim pregledom izvajalcu sporočiti svojo morebitno odsotnost. Poznejša odpoved termina je po novem dopustna le iz bolnikovih objektivnih razlogov, ki jih določi minister, pristojen za zdravje.
Če bolnik ne bo pravočasno odpovedal udeležbe pri posegu ali pregledu, se ga bodo črtali s čakalnega seznama, ponovno pa ga bodo pri istem izvajalcu za isto storitev nanj lahko uvrstili po treh mesecih. Po drugi strani pa bodo morali izvajalci zdravstvenih storitev bolnika uvrstiti na ustrezni čakalni seznam in vzpostaviti osebni stik z njim.
Izvajalec zdravstvene dejavnosti bo po noveli moral zagotoviti elektronsko naročanje, naročanje po pošti, po telefonu in osebno v ordinaciji.
Bolnik bo moral prejeti izvid takoj oziroma najpozneje v sedmih dneh po opravljeni zdravstveni storitvi. V nujnih primerih, tudi v primerih suma na maligno obolenje oziroma tekom zdravljenja malignega obolenja, pa se izvid izda takoj.
Novela na novo določa, da lahko tudi ostali zdravniki, ne le psihiatri, bolnika privežejo s pasovi. Gre za posebni varovalni ukrep, ki se uporabi zaradi omogočanja zdravljenja bolnika ali zaradi odprave ali obvladovanja nevarnega vedenja, če je ogroženo njegovo življenje ali življenje drugih, huje ogroženo njegovo zdravje ali pa s svojim ravnanjem povzroča hudo premoženjsko škodo sebi. Ta ukrep je dovoljen le, če ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim, blažjim ukrepom.
Če bo bolnik med zdravstveno obravnavo utrpel hujše telesne poškodbe, invalidnost ali smrt in bo zaradi tega stekel sodni postopek, bo sodišče zadevo obravnavalo prednostno, določa novela.
