Davčne blagajne je takratna vlada napovedovala že v začetku leta 2011, nato pa tudi zaradi nasprotovanja gospodarstva te načrte opustila in sredi leta 2013 uvedla nekaj milejšo različico, namreč prepoved uporabe računalniških programov, ki omogočajo naknadno spreminjanje podatkov na računih.
Vendar pa se še vedno dogaja, da ponudniki blaga in storitev, ki poslujejo z gotovino, utajujejo prihodke tako, da ne izdajajo računov ali pa izdane račune v svojih elektronskih kopijah spremenijo ali naknadno zbrišejo iz evidenc, ugotavljajo inšpektorji.
Zato je treba uvesti tehnično bolj zanesljivo rešitev, menijo na finančnem ministrstvu in vladi v potrditev predlagajo ustrezen model davčnih blagajn, ki bo v največji možni meri onemogočil netransparentno spreminjanje podatkov o izdanih računih.
Spreminjanje računov je najpogosteje opaziti v dejavnostih, kot so gostinstvo, frizerstvo, gradbeništvo, avtoprevozništvo, vulkanizerstvo, cvetličarstvo, taksi prevozi, zobozdravstvo, prodaja vstopnic, masažni saloni, pedikerstvo in podobne dejavnosti.
V sistem tovrstnih davčnih utaj pa so praviloma vključeni tudi dobavitelji prirejenih registrskih blagajn, ki omogočajo brisanje računov brez revizijske sledi, še ugotavljajo inšpektorji.
Da bi to preprečili, finančno ministrstvo vladi v izbor ponuja enega od dveh temeljnih sistemov davčnih blagajn, ki so jih uvedli v nekaterih drugih državah, in sicer: sistem davčnih blagajn kot ustrezne strojne in programske opreme in sistem davčnih blagajn kot postopka overitve računov v postopku izdaje računov.
Od teh na finančnem ministrstvu kot za Slovenijo najprimernejši sistem predlagajo drugega, torej z overitvijo in shranjevanjem podatkov o računih pri Finančni upravi RS (Furs). Za katerega se bo vlada odločila, pa bo predvidoma znano že na seji ta teden.
Predlog akcijskega načrta uvedbe davčnih blagajn v Sloveniji, v katerem je skrajni rok za uvedbo davčnih blagajn v gotovinsko poslovanje zavezancev določen 1. januar 2016, sicer stroške za Furs ocenjuje na dva milijona evrov, saj bo treba vzpostaviti poseben informacijski sistem. A po drugi strani si lahko Furs obeta prihranke zaradi manjših potreb po inšpekcijskem nadzoru.
Stroški za zavezance, ki bodo potrebovali davčne blagajne, pa so ocenjeni na največ 300 evrov. Tisti zavezanci, ki pri izdaji računov že uporabljajo računalniške registrske blagajne, ne bodo imeli nič stroškov, ostali pa bodo morali kupiti računalnik z možnostjo dostopa do interneta ter program za blagajniško poslovanje. Zraven je treba upoštevati še mesečne stroške dostopa do interneta, je ministrstvo še zapisalo v predlogu akcijskega načrta, ki je objavljen na spletnih straneh vlade.
