Tudi ob sprejemanju zakona je opozicija opozarjala predvsem na osnovo za obdavčitev, ki da je nepravična in vprašljiva.
Jože Tanko je obstrukcijo poslancev SDS pojasnil z besedami, da se je zakon sprejemal po nasilnem postopku. V SDS so si prizadevali postopek upočasniti in so vložili tudi veliko število dopolnil, a noben njihov predlog ni bil sprejet. Podobno je dejal Franc Bogovič (SLS), ki je davek na nepremičnine označil za krizni davek, predvsem pa se ne strinja, da se z njim občinam jemlje avtonomijo.
Davek na nepremičnine bo nadomestil štiri dajatve: nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdih cest ter davek na nepremičnine večje vrednosti.
Davek se bo polovično delil med državo in občinami. Izjema bodo prva tri leta, ko bo v celoti prihodek države, občine pa bodo prejele enak znesek, kot so ga obračunale za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012.
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je ob predstavitvi poudarila, da želijo z zakonom postaviti tudi jasna pravila in omejitve, ki bodo veljala na državni ravni, cilj pa je tudi pravičnejša obdavčitev, zato želijo s predlogom vključiti praviloma vse nepremičnine, z malo izjemami.
Davčna osnova bo posplošena tržna vrednost, zapisana v registru nepremičnin. Za stanovanjske stavbe bo osnova v prvih dveh letih nižja, in sicer bo za leto 2014 znašala 80 odstotkov, za leto 2015 pa 90 odstotkov posplošene tržne vrednosti.
Davčna osnova je ena glavnih točk kritik nasprotnikov davka. Opozarjajo namreč, da je posplošena tržna vrednost v veliko primerih daleč od realnega stanja, zaradi česar bo davek nepravičen. Opozicija je izpostavljala, da bi lahko bila osnova tudi tržna vrednost, kot bi jo ocenil pooblaščeni ocenjevalec.
Davčna stopnja za stanovanjske nepremičnine, v katerih zavezanec biva ali jih daje v odplačni najem, bo 0,15 odstotka, za nerezidenčne pa 0,50 odstotka. Poleg tega bo za stanovanjske nepremičnine, ocenjene nad 500.000 evrov, davčna stopnja za vrednost nad 500.000 evrov povečana za 0,25 odstotne točke.
Prejemniki socialne pomoči ali varstvenega dodatka bodo plačevali polovico nižji davek na stanovanjske nepremičnine, invalidi na invalidskih vozičkih pa 30 odstotkov nižji davek.
Zavezancu, ki ne bi mogel plačati davka, zakon omogoča, da poda predlog za zavarovanje obveznosti iz naslova davka z vknjižbo zastavne pravice ter prepovedjo odtujitve in obremenitve te nepremičnine.
Za poslovne in industrijske stavbe in zemljišča bo stopnja 0,75 odstotka, med temi za energetske objekte in zemljišča 0,40 odstotka. Zemljišča za gradnjo stavb in druga zemljišča bodo obdavčena z 0,50 odstotka.
Kmetijski objekti bodo obdavčeni z 0,30 odstotka, druge stavbe - stavbe za javno rabo in drugo splošno rabo - pa z 0,50 odstotka.
Kmetijska zemljišča bodo obdavčena z 0,15 odstotka, gozdna zemljišča z 0,07 odstotka. Za kmetijska in gozdna zemljišča, ki po dejanski rabi niso trajni nasadi, je predvidena zgornja meja obdavčitve, in sicer za takšna kmetijska zemljišča 20 evrov na hektar, za gozdna pa pet evrov na hektar.
Za stavbe, ki so nelegalne gradnje, se bo osnovna stopnja davka, določena za posamezno skupino nepremičnin, povečala za trikrat.
Davka se ne bo plačevalo za kulturne spomenike, ki služijo za javno in splošno rabo, sakralne objekte v lasti registriranih verskih skupnosti ter neplodna zemljišča, varovalne gozdove in gozdne rezervate. Prav tako ga bodo oproščene humanitarne organizacije, diplomatska predstavništva, mednarodne organizacije in institucije EU.
