Prevozništvo

Trajnostna mobilnost: pot do čistejših in varnejših mest

nn
30. 9. 2024, 20.13
Posodobljeno: 30. 9. 2024, 23.14
Deli članek:

Trajnostna mobilnost je več kot le trend – je nujno potrebna usmeritev sodobnega urbanega razvoja za prihodnost naših mest in planeta. Z omejevanjem osebnega motornega prometa in porabe energije lahko pozitivno vplivamo na izzive podnebnih sprememb, prekomerne uporabe fosilnih goriv in degradacije okolja. S spodbujanjem trajnostnih potovalnih načinov, kot so hoja, kolesarjenje in uporaba javnega potniškega prometa, lahko zmanjšamo negativne vplive na okolje, izboljšamo kakovost zraka in omogočimo boljše pogoje za življenje v mestih.

/
Marjan Beltram

Zelena prihodnost skozi trajnostne prevozne rešitve

Prometne strategije za spodbujanje trajnosti vključujejo širok nabor ukrepov, ki zmanjšujejo emisije in vodijo do čistejšega zraka v mestih, kar neposredno izboljšuje zdravje prebivalcev. Z zmanjšanjem števila vozil na cesti pa lahko pomembno vplivamo tudi na hrupno onesnaževanje in povečanje varnosti v mestih. »Prevozništvo ima izjemen vpliv na okolje, saj samo v Evropi prispeva četrtino izpustov toplogrednih plinov. Panoga povzroča onesnaženje zraka s škodljivimi plini, hrup ter razdrobljenost habitatov. Kljub tem negativnim učinkom pa prevozništvo ponuja tudi priložnost za pomemben prispevek k ohranjanju okolja. Z uvajanjem trajnostnih praks in naprednih tehnologij lahko bistveno zmanjšamo škodljive vplive in prispevamo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti,« je povedal Marjan Beltram, izvršni direktor za mobilnost v Nomagu, kjer so tudi pobudniki iniciative 50:1 – en avtobus lahko s ceste umakne do 50 vozil.

Bomo do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost?

Evropska komisija s strategijo trajnostne in pametne mobilnosti zasleduje zeleno in digitalno preobrazbo Evropske unije. Cilj je, da bi bili do leta 2050 skoraj vsi avtomobili, kombiji, avtobusi in nova težka vozila brez emisij. To v praksi pomeni spodbujanje uporabe vozil z ničelnimi emisijami, obnovljivih in nizkoogljičnih goriv ter s tem povezane infrastrukture, na primer z namestitvijo treh milijonov javnih polnilnih mest do 2030 (vir: Evropska komisija). Marjan Beltram pri tem opozarja: »Tako v Sloveniji kot v celotni Evropi podnebne nevtralnosti do leta 2050 ne bomo dosegli brez trajnostnega sistema mobilnosti. V Sloveniji kljub prizadevanjem v zadnjih letih še vedno zaostajamo pri širši sprejetosti električnih vozil in uporabi javnega potniškega prometa v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami, npr. Norveško, Švedsko, Nizozemsko.«

Pametni premiki za boljšo prihodnost

Razvoj pametnih mest bo v prihodnosti prav tako pomemben, saj bo usmerjen v zmanjšanje prometnih zamaškov in izboljšanje dostopnosti storitev mobilnosti in infrastrukture. Poseben poudarek bo na uporabi električnih in avtonomnih vozil ter vozil na alternativne vire goriv. Pri reševanju problema zadnjega kilometra pa bo ključnega pomena razvoj multimodalnih središč, za kar si prizadevajo tudi pri Nomagu preko ponudbe celovitih rešitev na področju čarterskih in transfernih (shuttle) prevozov ter razvoja mikromobilnosti s sistemom izposoje električnih in navadnih koles.

Odličen zgled pametnih mest na področju mobilnosti je Celje, kjer je prebivalcem na voljo povezana storitev mestne mobilnosti. Uvedli so namreč enotno mobilno aplikacijo, ki uporabnikom omogoča oddaljeno plačevanje parkirnine, enostavno koriščenje mestnega prevoza CELEBUS ter izposojo električnih in klasičnih koles KolesCE, ki sta pod okriljem Nomaga, ter nakup vozovnic integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) za vlak in avtobus. Z navedenimi ukrepi so omogočili digitalno preobrazbo javnih storitev, ki spodbujajo zmanjšanje prometa v starem mestnem jedru in okolju prijazno mobilnost.

Trajnostna mobilnost predstavlja prelomno priložnost za preoblikovanje naše prihodnosti. Z uporabo trajnostnih in dostopnih prevoznih možnosti lahko ustvarimo čistejša in varnejša mestna okolja za prihodnje generacije.