Grška vlada je razglasila štiridnevno nacionalno žalovanje. Premier Kiriakos Micotakis je izrazil žalost ob smrti Simitisa ter spoštovanje do "plemenitega političnega nasprotnika, ki je spremljal Grčijo na njenih velikih nacionalnih korakih: pristopu k evroobmočju in evru ter vstopu Cipra v EU".
Simitis je bil med sedemletno grško diktaturo v obdobju 1967-1974 član odporniškega gibanja. Profesor prava je bil ustanovni član socialistične stranke Pasok, ki jo je leta 1974 ustanovil kasnejši grški premier Andreas Papandreu. V njegovi vladi je bil minister za gospodarstvo in kasneje industrijo.
Ko je Papandreou leta 1996 umrl, ga je stranka izbrala, da ga zamenja na položaju predsednika vlade. Med njegovo vladavino so se povečale napetosti s sosednjo Turčijo. Leta 1996 sta se državi skoraj spopadli zaradi spora o nenaseljenem otočju v Egejskem morju.
Ekipa
Prenosno in distribucijsko omrežje čaka zgodovinski investicijski cikel
Leta 1999 pa sta obe državi prizadela smrtonosna potresa in druga drugi sta priskočili na pomoč. Simitis je izkoristil priložnost za uvedbo obdobja popuščanja napetosti s Turčijo, ki je postalo znano kot "potresna diplomacija".
Na volitvah leta 2000 je bil Simitis za las ponovno izvoljen
Njegova druga vlada je imela polne roke dela s pripravami na olimpijske igre, ki so jih do konca spremljale resne zamude. Toda igre je nazadnje izpeljala druga vlada pod vodstvom konservativne stranke Nova demokracija. Simitis je odstopil z vrha Pasoka pred volitvami leta 2004, ko se je stranki obetal poraz.
V kasnejših letih so njegovo zapuščino omadeževali korupcijski škandali, zaradi katerih sta morala dva njegova nekdanja ministra v zapor. Potem ko je leta 2010 drastično padla bonitetna ocena grškega dolga in so državo skoraj izključili iz evroobmočja, pa so se pojavila tudi vprašanja, ali so Atene desetletje prej priredile izkaze, da bi se pridružile enotni valuti.
