V sodni dvorani so bili navzoči svojci pokojne, ki med branjem obtožnice niso zmogli zadrževati solz. Medtem ko je višja državna tožilka Teja Kukovec Belšak brala obtožnico, je pol ljudi v sodni dvorani jokalo.
Pretreseni svojci pokojne Sabine so se zbrali pred sodiščem, nato so mamo in sestro pokojne, Marijo in Mojco Hvalec, spremljali tudi v sodni dvorani. Obtoženo Aleksandro Škamlec sta pravosodni policistki na sodišče pospremili na zadnjem vhodu. Tudi na obravnavo ni čakala na hodniku, ampak so jo umaknili v eno od praznih sodnih dvoran. Med obravnavo je bila popolnoma hladna, brez obrazne mimike, izkazovanja čustev, kaj šele obžalovanja za grozodejstvo, ki ga je storila. Vse, kar je v sodni dvorani izrekla, sta bili nekajkrat besedi »da« in »ne« ter beseda »priznam«. Pogled je imela ves čas usmerjen proti tlom, oblečena je bila v črno. Obtožbo, da je letos 22. marca zvečer Sabino umorila, je priznala.
Peljal jo je v velnes in na pico
Tomaž Arklinič in Aleksandra Škamlec sta skupaj z zavestnim sodelovanjem na zahrbten in grozovit način umorila Sabino Akrlinič. Arklinič je po dogovoru s Škamlečevo v velnes centru v Slovenskih Konjicah rezerviral termin pod pretvezo praznovanja obletnice poroke s svojo ženo Sabino.
Kako je bilo slišati priznanje krivde
„Pravna opozorila in pouke ste razumeli?“ je obtoženo Aleksandro Škamlec vprašal sodnik Matej Šmigoc. „Mhm,“ je prikimala. „Krivdo po obtožbi priznavate?“ je nadaljeval sodnik. „Priznam,“ je odgovorila. „Ponovno vas pozivam, da je priznanje nepreklicno. Priznavate krivdo?“ je še enkrat ponovil sodnik. „Ja,“ je potrdila.
Tako sta 22. marca letos otroke oddala v varstvo in se z babico dogovorila, da se zvečer vrneta po njih. Zakonca Arklinič sta se v Slovenske Konjice odpeljala okoli 16. ure. Po obisku velnes centra je Tomaž Sabino peljal še na večerjo v mestno picerijo. Med vožnjo domov je Sabina poklicala mamo in ji sporočila, da se vračata po otroke. V takšnem prepričanju jo je tudi puščal Arklinič. Okoli 21. ure je s svojim vozilom v bližini naselja Strnišče (občina Kidričevo) zavil z glavne ceste na stransko pot, zapeljal na točno dogovorjeno odročno mesto, kjer ju je čakala Škamlečeva. Vozilo je ustavil, ugasnil luči, izstopil,“ je v obtožnici predstavila tožilka Kukovec Belšakova. Zabodla jo je 11-krat, nad njo sta se brezčutno izživljala Sabina ni slutila, da bi bilo karkoli narobe, niti sanjalo se ji ni, kaj ji pripravljata mož in njegova domnevna ljubimka. Zato je iz avtomobila stopila tudi sama. Škamlečeva, ki je nosila lateks rokavice, jo je začela zabadati s preklopnim nožem z rezilom dolžine devet in širine 2,5 centimetra. Večkrat jo je zabodla in porezala. Sabini, ki je kričala, je povzročala telesne bolečine. „Brezbrižno jo je na vratu in glavi zabodla ter porezala 11-krat. Tomaž je medtem brezčutno poslušal ženino kričanje. Med brezčutnim izživljanjem sta Sabini povzročala močan strah in hudo psihično trpljenje, ob zavedanju, da se ji ob prisotnosti moža in očeta otrok, ki jo je predal in prepuščal tako mukotrpnemu umiranju, izteka življenje,“ je nadaljevala tožilka. Pojasnila je tudi, da je bila za izgubo Sabininega življenja ključna krvavitev iz globoke rane na vratu. „Počakala sta, da bo izkrvavela in umrla. Dejanje sta na kraju poskušala takoj prikriti. Arklinič je čakal, Škamlečeva je Sabinino telo zakopala v bližnji kup gnoja in ga prikrila s senom. S kraja dogodka sta se drug za drugim odpeljala. Tomaž je nato Sabinini mami dejal, da prideta po otroke naslednji dan, ker da je Sabina preveč popila. V naslednjih dneh je s poslovilnim pismom, ki ga je napisala Škamlečeva, otrokom, sorodnikom, znancem in policistom lažnivo prikazoval, da je Sabina družino zapustila. Tožilstvo obema obtoženima očita, da sta v sostorilstvu storila kaznivo dejanje umora na grozovit in zahrbten način,“ je branje obtožnice sklenila višja tožilka Teja Kukovec Belšak.
Hude bolečine bodo ostale za celo življenje
Čustvene bolečine bližnje zaznamovale za celo življenje Po tem, ko je Aleksandra Škamlec umor priznala, je odvetnik Sabinine mame Marije Hvalec priglasil premoženjsko-pravni zahtevek. Poudaril je, da sta bili mati in hči izredno navezani, zelo dobro sta se razumeli, si pomagali in se pogosto srečevali. „Čustvena vez med njima je bila zelo močna. Hude bolečine bodo ostale za celo življenje, še posebej ob dejstvu, na kakšen način je izgubila svojega otroka,“ je dejal odvetnik Mihael Kocbek in v imenu Marije Hvalec priglasil premoženjsko-pravni zahtevek v višini 35.000 evrov. Sestra in otroci pokojne bodo zahtevke priglasili v nadaljevanju postopka. Trajanje zapora v rokah petčlanskega senata Zaporna kazen za Škamlečevo je neizbežna, vprašanje je samo še, koliko let ji bodo prisodili. O kazni bo odločal petčlanski senat, vendar pa narok za izrek kazenske sankcije ne more biti prej, preden bo pred sodišče stopil še drugi obtoženi, mož pokojne Tomaž Arklinič. Zanj je sodišče predobravnavni narok razpisalo za 6. december. Izvedli bi ga sicer že včeraj, skupaj s Škamlečevo, a je oktobra zamenjal odvetnika. Njegova nova zagovornica je sodišče zaradi obsega spisa in teže kaznivega dejanja zaprosila za preložitev naroka. Prošnji je sodišče ugodilo, Arkliniča bodo na sodišče privedli v petek, 6. decembra.