M. M., arhiv DL

##IMAGE-3771397##

Na anonimke se na uredništvu Dolenjskega lista neradi odzivamo, saj konstruktivna kritika lastnega imena ne skriva. A ker se zadnje tovrstno pisanje nanaša na gradbena dovoljenja oz. občinski prostorski načrt (OPN) in zato večje število občank in občanov, smo naredili izjemo.

V anonimnem pismu, prispelem po navadni pošti, nas je nekdo prosil, da novomeškega župana Gregorja Macedonija vprašamo, kdaj bo razgrnitev OPN: »Vsa dogajanja okrog tega že dve leti stagnirajo, se ne premaknejo z mrtve točke. Ko samo sprašujemo, nam odgovorijo, da ni nič novega. Zdaj pa smo dobili odgovor, da ima župan druge prioritete. To je za nas, ki želimo graditi po formalnopravni poti, težava.«

Z MO Novo mesto so glede OPN in izdaje gradbenih dovoljenj pripravili izčrpen odgovor. Poudarili so, da je novomeška občina kot prva mestna v Sloveniji sprejela povsem nov prostorski načrt leta 2009 in z njim nadomestila tri desetletja star prejšnji odlok. »Občinski svet je s sprejetjem OPN povečal stavbna zemljišča s predhodnih 1.738 ha na 3.007 ha. Zadosten obseg stavbnih zemljišč omogoča investicije v gradnje. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (za kar so priložili tudi preglednico; op. av.) je bilo v Novem mestu v merilu celotne Slovenije izdanih največ gradbenih dovoljenj na število občanov. Že v prvem letu po sprejetju OPN (2010) se je število podvojilo, v letu 2018 je bilo že petkrat večje kot v letu 2009. V Ljubljani je bilo v letu 2018 izdanih 0,8 gradbenega dovoljenja na prebivalca, v Novem mestu pa 4,7.«

V nadaljevanju so zapisali, da morajo biti obsežnejše širitve stavbnih zemljišč upravičene s porabo obstoječih stavbnih zemljišč, opravijo pa se v daljših časovnih obdobjih, navadno v desetletjih. Zato bi 1.269 ha novih stavbnih zemljišč, določenih z OPN v letu 2009, po njihovem mnenju moralo za razvoj Novega mesta zadoščati za več desetletij. »Ker gre pri širitvah stavbnih zemljišč navadno za posege na varovana kmetijska in gozdna zemljišča, je Državni zbor z zakonom o urejanju prostora predpisal poseben postopek, ki je izjemno zapleten in dolgotrajen,« so zapisali in nadaljevali, da so kljub navedenemu do letošnjega avgusta prejeli skoraj 2.000 pobud občanov, med njimi večino za določanje novih stavbnih zemljišč na kmetijskih zemljiščih.

»V maju 2017 smo 909 pobud izločili iz postopka obravnave, ker smo ugotovili, da ne izpolnjujejo z zakonom predpisanih pogojev glede skladnosti s cilji prostorskega razvoja občine, upoštevanja varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru, ustreznosti z vidika urbanističnih meril in možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo. Vsi pobudniki so o tem prejeli pisno obvestilo, preostale pobude pa so v obravnavi. Ali bo obravnava pozitivna ali ne, bo razvidno po sprejetju dokumenta na občinskem svetu, večinoma pa že prej, v fazi javne razgrnitve, ko bo pojasnjeno in utemeljeno, zakaj je bila vsaka posamična pobuda zavrnjena ali odobrena. To je skladno z določilom zakona, ki predpisuje, da se javnost seznanja in ji omogoča vpogled ter odzivanje na gradiva v postopkih priprave prostorskih aktov prek storitev prostorskega informacijskega sistema, lahko pa tudi na druge načine, če tako določa ta zakon.«

Ob tem so še podarili, da so oz. bodo avtorju anonimke, podobno kot vsem drugim pobudnikom, ki pobude oddajajo osebno na pristojnem oddelku mestne občine, »vedno pojasnili, da so pobude po svoji naravi predlogi za spremembo predpisa, ki se pripravlja, v dolgotrajnem in zapletenem postopku usklajevanja javnih in zasebnih interesov. Takšne pobude niso vloge iz naslova upravnih pravic, ki se izdajajo v zakonsko določenih rokih. Za večino pobud, ki so po svoji naravi širjenje stavbnih zemljišč na nestavbna zemljišča, pa jih opozorimo, da je njihova pozitivna rešitev ob trenutni zalogi nepozidanih stavbnih zemljišč izjemno malo verjetna. Navedeno pa ne pomeni, da je priprava sprememb OPN zastala, od leta 2018 naprej se je le upočasnila. Upočasnitev postopka pa je zaradi velike sistemske spremembe zakonodaje, ki povsem na novo določa temeljne pojme o gradbenih parcelah, vrstah objektov, drugih posegov v prostor, strokovno upravičena. Dokument, ki je neposredna podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj in komunalno opremljanje zemljišč, mora biti v določilih izjemno jasen in nedvoumen.«

»Smo nemočni in čakamo, čas pa teče,« je še pisalo v pismu, ki se je sklenilo z željo, da bi tudi oni prišli »na županovo prioritetno listo«. Glede tega so z MO Novo mesto odgovorili:

»Prednostnih list ni, vse pobude občanov so evidentirane po vrstnem redu datuma prispetja in vse se obravnavajo v istem postopku in skupnem dokumentu. Glede tistih pobud, ki so podane z namenom, da se za gradnjo stanovanjske stavbe čim prej spremeni namembnost iz kmetijskega zemljišča v stavbno, pa je z vidika »prednostne obravnave« gotovo najboljša odločitev, da se poišče lokacijo za gradnjo na še nepozidanih stavbnih zemljiščih.«

Če navedbe z občine ne držijo, avtorjem svetujemo, da se na uredništvo obrnejo osebno s konkretnim primerom.

Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista z dne, 5. september 2019.