M. M.

##IMAGE-3786931##

Na uredništvo je nedavno poklical Branko iz Zaloga ter opozoril na nasprotujoče si izjave pristojnih glede pokojninske reforme.

Branko je namreč po medijih zasledil, kako ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer govori, da »nihče ne bo delal več kot 40 let«. Direktor ZPIZ Marijan Papež pa je menda izjavil, da se ne bo mogel upokojiti nihče, ki nima 40 let delovne dobe in ni star 58 let. »To ne gre skupaj, vsaj v mojem primeru ne. Delam že od 15. leta starosti, nenehno plačujem vse prispevke in nobenih socialnih pravic nisem koristil, imam pa 35 let delovne dobe. In zdaj res ne vem, kdaj se bom lahko upokojil. Ko bom dopolnil 40 ali še več delovne dobe?«

Z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) so pojasnili, da je v izhodiščih za spremembo pokojninske zakonodaje predviden zgolj postopen dvig upokojitvene starosti s 65 na 67 let, za zavarovance, ki imajo najmanj 15 zavarovalne dobe. Postopen dvig odmernega odstotka s 57,25 na 63 odst. pa naj bi veljal za vse nove upokojence. »Pri tem pripominjamo, da so izjave generalnega direktorja zavoda, gospoda Marijana Papeža, objavljene v medijih, pogosto napačno povzete ali pretirano poenostavljene.«

V nadaljevanju njihovo pojasnilo za Brankov primer in druge podobne objavljamo v celoti:

Pogoji za upokojitev s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa naj bi v naslednjih letih ostali nespremenjeni. Tako za moške velja, da se s 40 leti pokojninske dobe lahko upokojijo pri 60 letih starosti. Veljavni zakon jim omogoča tudi znižanje starostne meje:

- zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti obsega ves čas trajanja zavarovanja pred dopolnitvijo navedene starosti in

- zaradi služenja obveznega vojaškega roka (v trajanju 2/3 časa dejanskega trajanja služenja vojaškega roka).

Starost 60 let se pri moških iz obeh navedenih razlogov lahko skupno zniža največ do 58. leta starosti.

Vaš bralec se bo ob predpostavki, da bo dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa (delovne dobe), glede na navedeno lahko upokojil pri 58 letih starosti.

Dodatno pojasnjujemo, da so moški, ki so pri 15., 16., 17. letih vstopili v obvezno pokojninsko zavarovanje, že po ZPIZ-1 poleg pogoja 40 let pokojninske dobe morali izpolniti tudi pogoj starosti, kar je pomenilo, da so se upokojili z 41, 42 ali 43 leti delovne dobe (s pokojninsko dobo najmanj 40 let pa z malusi zaradi nedosežene polne starosti).

ZPIZ-2 je za uveljavitev pravice do starostne pokojnine določil pogoj izpolnitve pokojninske dobe brez dokupa (v katero sodi tudi delovna doba), in če bo vaš bralec nepretrgoma delal do upokojitve, bo to pomenilo 43 let pokojninske dobe brez dokupa. Opozoriti pa je treba, da se dopolnjena pokojninska doba brez dokupa nad 40 let, dokler zavarovanec ne izpolni tudi pogoja starosti, vrednoti po obstoječi lestvici po 1,25 odst. za vsako leto. Ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa (4 odst. za eno leto in največ za tri zaporedna leta) pride v poštev šele ob izpolnitvi obeh pogojev: 40 let pokojninske dobe brez dokupa in predpisane starosti (v bralčevem primeru 58 let).

Tudi ZPIZ-1 je določal možnosti znižanja starostne meje, ki pa je bila za moške ravno tako omejena na 58 let, ženskam pa se je ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe starostna meja lahko znižala največ do 56 let starosti.

Prej so se lahko upokojili zgolj zavarovanci, ki so bili:

- zaradi dela na zdravju škodljivih delovnih mestih ali v poklicih, ki jih zaradi narave in teže dela po dopolnitvi določene starosti ni več mogoče uspešno opravljati, upravičeni do štetja zavarovalne dobe s povečanjem;

- zaradi osebnih okoliščin upravičeni do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali do prištete dobe, pridobijo pravico do starostne pokojnine pri starostih, ki so nižje od predpisanih za toliko mesecev, kot so jih pridobili na račun štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe.

Osebne okoliščine, ki so pogojevale štetje zavarovalne dobe s povečanjem in so/ali upravičencu zagotavljajo prišteto dobo, so: delovno razmerje ali opravljanje drugega dela s telesno okvaro najmanj 70 odstotkov, status vojaškega invalida od I. do VI. stopnje, civilnega invalida vojne od I. do VI. skupine, slepega, gluhega, obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi ali nevromišičnimi boleznimi in paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo, obolelega za rakom do 15. leta starosti ter ekstrapiramidnimi obolenji.