Arhiv Štajerskega Tednika

Tako na Zavodu gozdove za Slovenije kot na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN) evidentirajo izjemna drevesa, spremljajo njihovo stanje in v sodelovanju z lastniki skrbijo za njihovo ohranjanje. Strokovnjaki izjemna drevesa navadno opazijo pri svojem rednem delu na terenu, včasih pa jih o posebnežih obvestijo lastniki dreves ali gozdarji. Na podlagi tovrstnih predlogov strokovnjaki drevo ovrednotijo na terenu, pri tem lahko predlagajo uvrstitev med drevesne naravne vrednote oz. pridobitev varstvenega statusa.

Na ZRSVN so pojasnili, da s pojmom izjemna drevesa opisujemo »drevesa, ki izstopajo zaradi izjemnih dimenzij, izjemne oblike, izjemne starosti ali velikega pričevalnega, znanstvenoraziskovalnega ali ekosistemskega pomena«. Izjemna drevesa so ponos dobrih gospodarjev, mnoga od njih so v preteklosti posadili ob domačijah, v središčih vasi ter na drugih posebnih krajih – tako zaradi njihove uporabne kot simbolne vloge. V gozdovih je večina izjemnih dreves samoraslih – ta so dokaz skrbnega gospodarjenja z gozdovi in posebnega odnosa do mogočnejših dreves (res pa je, da so se nekatera ohranila zaradi težke dostopnosti).

Na slovenskem seznamu drevesnih naravnih vrednot je trenutno 1.792 enot; enota navadno pomeni posamezno drevo, lahko pa tudi skupino dreves, drevored ali celo gozd. »Med vrstami prevladuje vrsta lipa oz. lipovec (46 % vseh drevesnih naravnih vrednot), ki so bile v preteklosti sajene kot hišna, vaška, spominska drevesa, drevesa ob sakralnih objektih, križiščih poti … Lipam sledijo drevesa iz rodu hrastov s skoraj 8 % deležem,« so povedali na ZRSVN.

Ob izjemnih drevesih ni dovoljeno graditi

Preberite več v Štajerskem Tedniku