Za nami je žalostno leto dni, odkar te, ljubi Iztok, med nami več ni. Vsak dan se sprašujem, zakaj, zakaj se to zgodilo je? To najhujša je bolečina, ko mama izgubi ljubljenega sina. Ljubi Iztok, zdaj sama sem ostala, za teboj vedno bom jokala. Le eno je še upanje, da nekoč zopet objamem te. V duši peče, srce boli, ni več lepih sončnih dni, ker moj ljubljeni sin v grobu si. Kje so tisti zlati časi, ko si z nami bil na vasi, povsod vse prazno je in vsak dan bolj pogrešam te. Ostali so le spomini v tej strašni bolečini. Bil si mlad, v srcu bogat in marsikdo imel te je rad. Vem, da ločena sva, a vedno si mi na dnu srca.
Hvala vsem, ki mi kakorkoli pomagate v teh hudih časih.