B. D. G.

Kot smo poročali prejšnji teden, je Sindikat kmetov Slovenije Ministrstvo za okolje in prostor z dopisom in na tiskovni konferenci pozval, naj spremeni uredbo o razvrščanju objektov tako, da bo postavitev večjih rastlinjakov spet sodila med enostavne gradnje.

Po novi zakonodaji, ki je začela veljati sredi lanskega leta, potrebujejo kmetje za postavitev rastlinjakov, večjih od 150 kvadratnih metrov, projektno dokumentacijo in vsa potrebna soglasja, plačati pa morajo tudi komunalni prispevek. To pridelovalcem zelenjave in jagodičja zelo poveča stroške. Navedli so primer, ko bi kmet za 650 kv. metrov velik rastlinjak moral odšteti 3.000 evrov za projektno dokumentacijo in 7.500 evrov za komunalni prispevek.

Kot je poročala agencija STA, ministrstvo zatrjuje, da je klasično gradbeno dovoljenje pri postavitvi večjih (nad 150 kv. metrov) trajnih rastlinjakov potrebno zaradi varnosti. Pri tem poudarja, da je začasne rastlinjake in rastlinjake, kupljene na trgu, pri katerih niso potrebna gradbena dela, mogoče ne glede na površino postaviti s t. i. malim gradbenim dovoljenjem.

Kot so na ministrstvu dejali za STA, za rastlinjake, ki so začasni objekti, niso potrebna nobena dovoljenja in zanje ne veljajo nobene omejitve, če jih ne določa občinski prostorski akt.

Enako velja za rastlinjake do 50 kv. metrov, medtem ko je za rastlinjake od 50 do 150 kv. metrov treba pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt (t. i. malo gradbeno dovoljenje). »Vlogo za to dovoljenje lahko izpolnijo investitorji sami, in sicer na obrazcu med drugim opišejo lego objekta na kopiji zemljiškega katastra, tloris in prerez objekta ter priložijo soglasja (če se gradi v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture ali varovanih območij) in dokazilo o pravici graditi. Projektne dokumentacije ni treba izdelati.

B. D. G.

Za večje stalne rastlinjake, ki se štejejo za manj zahtevne objekte, je treba pridobiti klasično gradbeno dovoljenje, ki je potrebno tudi za zahtevne objekte. To med drugim zahteva dokumentacijo, ki jo izdela projektant, pridobitev mnenj (po starem zakonu soglasij) in plačilo komunalnega prispevka.

Če je rastlinjak kupljen na trgu kot izdelek s certifikatom, se ga ne glede na površino šteje za nezahteven objekt, torej se ga postavi z malim gradbenim dovoljenjem. Pogoj je tudi, da se ne izvaja npr. betonskih del za temelje ali drugih gradbenih del, so še pojasnili na ministrstvu.

"Uredba je torej precej liberalna, saj za začasne rastlinjake in rastlinjake, kupljene na trgu, ne postavlja nobenih pogojev glede površine. Za ostale, trajne rastlinjake nad 150 kvadratnih metrov pa je treba zagotoviti, da so varni, zato je za njih potrebno klasično gradbeno dovoljenje," so povedali na ministrstvu.