Arhiv NTRC

Na videz krhko dekle je v resnici vse prej kot to, saj se ne ustraši ovir, ki ji pridejo na pot, kar je Mia Radišek v minulih letih že dokazala. Ne le da je v samozaložbi v začetku leta izdala svoji knjigo z naslovom Preprosto dobra hrana, v kateri so recepti za zdrave zajtrke in malice, ampak redno tudi pripravlja delavnice za najmlajše v Tehnoparku Celje in piše kulinarični blog za spletno stran parka z naslovom Cele kuha. Ob tem ima še dovolj energije in časa za balet ter igranje klavirja, medtem ko je urice v družbi s konji zadnje čase resda morala dati malo na stran.

Od domačih kosil do knjige

Njena kuharska zgodba se je začela v času korone, ko je bila še devetošolka v OŠ Lava. Z mlajšo sestro Nino sta bili sami doma in mama ju je prosila, naj ji olajšata delo ter kdaj pripravita kosilo. »Vse, kar sem znala pripraviti, so bili hrenovke in pražen krompir, a tega smo se počasi vsi naveličali,« se spominja. »Začela sem brskati po spletu in preizkušati recepte, potem sem zasledila nemško vplivnico, ki se ukvarja z zdravo prehrano, in ta me je navdušila. Kupila sem njeno kuharsko knjigo in začela preizkušati te zdrave recepte. Všeč so mi bili, saj sem se po takšni hrani dobro počutila. Odločila sem se, da bom še sama poskusila sestaviti zdrav recept in počasi jih je bilo vedno več.«

V srednji šoli se je pridružila podjetniškemu krožku. Na Instagramu je že imela svoj profil Mia kuha zdravo z recepti v angleščini in želela je izdati še kuharsko knjigo. V krožku so pri tem obljubljali finančno pomoč. Mentor ji je naročil, da mora knjigo pripraviti v treh mesecih, in začelo se je garanje. »Odločila sem se, da bom napisala petdeset novih receptov. To je bilo težko obdobje. Morda sem si zadala preveč vsega, saj sem hotela, da bi bilo vse popolno. Želela sem zdrave in okusne jedi, ki jih je mogoče pripraviti na hitro. Ob tem sem se odločila še za izračun kaloričnih vrednosti in za opis ene od sestavin iz recepta, kjer sem razložila, zakaj je dobra za naše zdravje. Nič čudnega, da sem vmes že skoraj obupala in da so me doma bodrili, naj vztrajam.«

Pomoč družine in sorodnikov

Na osnovi vsakega recepta je jed še skuhala in jo fotografirala, domači pa so bili poskusni preizkuševalci. Nazadnje je Mii uspelo knjigo dokončati in morala je najti še nekoga, ki jo bo oblikoval. Takrat se je izkazalo, da predvidene finančne pomoči ne bo dobila. Denar si je zato sposodila pri starših in našla tiskarno. »Knjiga bi morala biti izdana decembra lani, kot piše v njej, a se je v tiskarni pokvaril stroj in je zato izšla šele v začetku leta v nakladi 500 izvodov. Za njeno prodajo sem pripravila še spletno stran, pri čemer sama tega nisem mogla izvajati, saj kot mladoletna nisem mogla odpreti svojega podjetja. Zato sem za pomoč prosila strica, ki že ima svoje podjetje.«

To je bil res zahteven projekt, ob katerem bi marsikdo obupal. Po izidu je knjiga potrebovala nekaj promocije. Pri tem je Mii pomagal nekdanji ravnatelj šole Gregor Deleja, ki se je dogovoril za sestanek v Tehnoparku Celje. »Dogovorili smo se, da bom poskusila z izvedbo delavnice. Mesta so bila takoj zapolnjena in otroci so bili zelo navdušeni. Zanimivo se jim zdi, da nisem veliko starejša od njih, in se bolj sprostijo.«

Starši jih pripeljejo in potem ustvarjajo, Mia jih usmerja. »Eni še niso nikoli kuhali, drugi imajo v družini kakšnega kuharja in mi povedo, česa ne delam prav ...«

Foto: Andraž Purg

Celoten zapis je bil objavljen v tiskani izdaji NT, ki je izšel 11. januarja.

Preberite več v Novem tedniku