##IMAGE-3487472##

V novo šolsko leto smo zakorakali polni energije, novih idej in željni sprememb. V okviru razredne ure smo v 7. b razvili idejo o prenovi matematične učilnice. V zelo kratkem času so učenci našteli ogromno stvari, ki bi jih lahko spremenili, da bi postala učilnica bolj prijazna.

Glede na omejena materialna sredstva v okviru šole smo se odločili, da o naši želji spregovorim staršem na prvem roditeljskem sestanku. Starši so se strinjali, da to prenovo izpeljemo kot naš razredni projekt.

Predlagali smo, da planiramo našo dejavnost tako, da bo vključenih čim več staršev, seveda prostovoljno in da bodo vključeni vsi učenci. Pomembno je, da otrokom damo možnost, da sodelujejo pri takem načinu prostovoljnega dela, ki so si ga sami zamislili.

Sledilo je načrtovanje aktivnosti glede sponzorstva in glede prispevka staršev. Vsi starši so se potrudili, da so na tak ali drugačen način prispevali k spremembam. Prispevali so denarna sredstva, se potrudili, da so zaprosili posameznike za sponzoriranje materiala in storitev ter sodelovali pri delovni akciji. Prva faza dela je bila že konec septembra, ko je gospa Dragović pripeljala mojstra, ki je položil ploščice. Gospod Erjavec je ploščice pridobil od gospoda Bukovca.

Naslednjo akcijo smo izpeljali v začetku oktobra v popoldanskem času. Skupaj z učenci smo učilnico takoj po pouku izpraznili in pripravili za delo. Na tablo smo napisali vse delovne naloge, ki smo jih nameravali narediti v tem popoldnevu. Bilo jih je zelo veliko.

Odziv staršev je bil izjemen. Sodelovala je večina staršev in vsi otroci. Vsak je bil pripravljen delati, kar je pač zmogel. Moški so s sabo prinesli orodje in pripomočke, jaz sem pripravila material za brušenje in barvanje, skrbne mamice so pripravile prigrizek.

Učilnico smo očistili – tudi cevi od radiatorjev, pospravili omare, pobrusili vse lesene dele in jih prebarvali (okvire vrat, omarico ob tabli, delovno mizo, letve za plakate, škatlo za papir…), zamenjali polico ob tabli z novo veliko bolj kvalitetno (izdelal jo je gospod Kramaršič brezplačno na prošnjo gospoda Erjavca), prebarvali cevi in radiatorje, zamenjali okvire (izdelal jih je gospod Novak) in kompletno stensko oblogo, montirali poličko za rože ob oknih… Umivalni kotiček je dobil novo podobo – nove ploščice, novo pipo in novo ogledalo s polico.

Pripravili smo tudi vse potrebno za menjavo zaves, ki smo jih kupili z denarnim prispevkom staršev.

Vzdušje na tej delovni akciji je bilo zelo delovno in izjemno prijetno. Otroci so opravljali manjša dela in z navdušenjem opazovali svoje starše, ki so pridno barvali, plezali po lestvah in čistili cevi centralnega ogrevanja, žagali, rezali, lepili, brusili… in še kaj. Ure, ki smo jih preživeli skupaj, so minile zelo hitro.

Kasneje so se opravila še pleskarska dela – tudi sponzorsko. Gospa Konda je za pomoč zaprosila gospoda Cafuto, ki je v popoldanskem času prepleskal celotno učilnico.

Nato je sledila menjava zaves, presadili smo rože v nove dekorativne lončke (nabava gospoda Beleta) in še kaj postorili. Nameravamo še urediti steno – poslikati z različnimi motivi, pripraviti stenske plakate…in še kaj bi se našlo. Dela je še vedno dovolj.

Učilnica ima sedaj popolnoma drugačno podobo. Je prijetna, čista, barvno usklajena, skratka neprimerno lepša kot je bila prej.

Ker je ta prenova potekala po etapah, smo se odločili, da naredimo slovesen zaključek našega projekta. V sredini oktobra smo se v velikem številu zbrali v naši učilnici, ki smo jo lepo uredili. Po mojem uvodnem delu so učenci imeli kratek program, sledila je obilna pogostitev, ki smo jo pripravili vsi sodelujoči. Sledil je kostanjev piknik s prijetnim druženjem.

Po odzivu staršev lahko rečem, da jim je končni rezultat – prenovljena učilnica zelo všeč, in da so zelo zadovoljni s svojo vlogo, ki so jo v tem projektu odigrali. Meni je najbolj pomembno to, da smo v majhni skupini delovali složno in s skupnimi močmi ustvarili nekaj, kar je pomembno ne samo za posameznika, ampak za širši krog ljudi.

Hvala vsem, ki ste pomagali pri izpeljavi projekta za vaš prispevek – podporo za izpeljavo akcije, vloženo delo, denarni prispevek in ne nazadnje za dobro voljo.

                                                                                 Helena Jordan (razredničarka)

Naša nova stara učilnica

Ker smo se mi, častiti sedmarji, v dobrem letu naveličali naše matične in matematične učilnice, smo stopili skupaj tako mi in starši.

V samo 45-ih minutah smo pri razredni uri razvili idejo, kako približno bi ta akcija potekala. Nato so se starši z razredničarko pogovarjali še na roditeljskem sestanku in kasneje še na »delavskem sestanku«.

Nismo še pomnili, da bi bili v vseh sedmih letih starši tako zagreti. Že na prvem sestanku nam je gospod Erjavec »ukradel « polico pod tablo in jo odnesel na popravilo. Gospa Dragovič je pridobila mojstra za polaganje ploščic. Za itison je poskrbela razredničarka. Stvari, ki so povezane z lesom, torej letvice in okensko polico nam je izdelal gospod Novak. S skupnimi prispevki smo torej zbrali denar za zavese in itison. Kar se pa tega tiče, smo bili zelo pridni, saj mora razredničarka Helena Jordan sedaj preostali zbrani denar nositi v nogavici. Rože smo presadili v dekorativne lončke, ki jih je preskrbel gospod Bele.

Ostale stvari, kot so pleskanje in polaganje ploščic, smo nekako »stehtali« sponzorsko. Barvali, brusili, fugirali, pospravljali pa smo mi sami in to v petek, 1. oktobra. Nekateri smo prišli že ob 14. uri, ostali pa so se nam pridružili kasneje. Ker pa nas je delo seveda utrudilo, nam je gospa Pršina, pa tudi ostale mame prinesle pecivo, piškote in sok. Seveda pa se je potrudila tudi naša učiteljica. Okrog osme ure pa smo se odpravili domov.

Naslednji dan so barvali radiatorje (še sedaj vohamo novo barvo), nekaj dni kasneje je gospod Cafuta s pomočnikom še prepleskal celotno učilnico. Čakali smo samo še na zavese. Verjeli ali ne, ampak smo po mesecu dni že pripravili zaključni piknik. Šest miz, ki smo jih postavili drugo ob drugo, je bilo polnih dobrot.

Poslušali smo govorjenje učiteljice, nato pa smo odšli v učilnico likovne vzgoje in si na računalniku ogledali predstavitev, ki sva jo naredili z Laro. Potem nam je Ajda odigrala spremljavo na kitaro, ko smo mi odpeli in »odkoreografirali« pesem Krokodilčki.

Špela in Neli sta nam zaplesali hip – hop, nato pa smo šli ven in začeli s peko kostanja. Nekateri so tudi igrali nogomet, odbojko, igrali na kitaro in se imeli na splošno fajn. Hrane nam je še malo ostalo in je do zdaj še nismo pojedli.

Ker me boli roka in moj Hello Kitty svinčnik ni vše, bom zaključila. Povedati vam moram samo še to, da je nauk te zgodbe: »Zdej mamo pa fajn učilnco«