Prazen dom je in dvorišče,

naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
utihnil je tvoj glas,
bolečina in samota sta pri nas.

Zato pot nas vodi tja,
kjer sredi tišine spiš,
a v naših srcih še živiš.

se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, podarjene sveče in svete maše. Zahvaljujemo se osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Brežice, pogrebni službi Žičkar za organizacijo pogreba, pevcem za odpete žalostinke, zaigrano Tišino, gospodu župniku Ludviku Žagarju za lepo opravljen obred in gostišču Pustišek. Hvala tudi tistim, ki vas nismo imenovali, pa ste nam stali ob strani in našo teto Mici pospremili na njeni zadnji poti.