Ledvični bolniki v Dubrovniku
Letni izlet je za ledvične bolnike najbolj priljubljen program. Izbiro destinacije vedno skupaj načrtujemo, program pa zaupamo preverjeni agenciji Potnik, ki nas spremlja že več let. Brez odličnega vodiča, ki si ga zagotovimo že veliko prej, potovanje in raziskovanja ne bi bilo popolno. Srdjan Cvjetović je vodnik, ki ga že poznamo in za nas preverjeno najboljši. Na pot smo se odpravili že v petek ob 23. uri iz Novega mesta. Ob poti do mejnega prehoda na Vinici smo pobrali še številno belokranjsko ekipo. Po opravljenih mejnih formalnostih je sledila nočna vožnja po dalmatinski magistrali, skozi predor Mala Kapela, Sveti Rok in nato proti južni Dalmaciji. Rahla nočna nevihta nas je ujela nekje na sredi poti, sicer pa smo imeli vse dni čudovito sončno vreme.
Najprej smo se ustavili v mestu Ston na otoku Peljašču. Mestece ima veličastno dolgo obzidje in najstarejše morske soline v Evropi. Pot smo nadaljevali do enega najlepših mest Sredozemlja - Dubrovnika. Z lokalno vodičko (po rodu Prekmurka, pa še medicinska sestra je) smo se sprehodili skozi bogato zgodovino mesta in si ogledali najpomembnejše znamenitosti: frančiškanski samostan z lekarno, palača Sponza, cerkev Sv. Vlaha, katedralo… Sprehod po Stradunu, osrednji ulici Dubrovnika, polnem turistov z vseh kontinentov in pitje kavice v eni izmed »kafetarij« je nekaj, kar nas je vse napolnilo s posebno energijo. V popoldanskem času smo se z ladjico zapeljali do otočka Lokrum, ki se ponaša z zelo lepimi terasastimi vrtovi eksotičnih rastlin in sprehajalnimi potmi. Tam so se najbolj pogumni tudi kopali in predajali sončnim žarkom. Sledila je vožnja nazaj do pristanišča in vzpon na goro Srđ. Z novo žičnico (odprli so jo lani, prejšnja je bila poškodovana v zadnji vojni) smo se povzpeli do razgledne točke, odkoder se nam ponujal prekrasen, veličasten razgled na sam Dubrovnik, na bližnjo in daljno okolico.
Prespali smo na bosanski obali v mestu Neum, kjer so za nas lepo poskrbeli. Naslednji dan smo se odpravili najprej v Mostar. Ogled mostu (most je simbol mesta), ki je pod zaščito Unesca in orientalnega dela Mostarja s sprehodom po »kojundžiluku«, s številnimi kavarnami in obrtniškimi delavnicami, ter poskušnja njihovih specialitet je bila pika na i za vse udeležence (prava turška kava, pite, baklave…) Lokalna vodička nas je z žalostjo v srcu velikokrat spomnila (vsi parki v mestu so postali pokopališča) na grozote zadnje vojne. Poškodovane stavbe, porušeni domovi, kulturni spomeniki obiskovalca na vsakem koraku opomnijo, kako sveže so še rane zadnje vojne.
Popoldan smo se odpravili še na ogled Međugorja, katerega je obiskalo že na milijone romarjev. Ob prižiganju svečke in tihi molitvi smo si zaželeli predvsem vse dobro zase in za svoje najbližje. Obvezen nakup spominkov in že smo morali nazaj proti domu. Pri Vrgorcu smo se znova priključili na hrvaško avtocesto, kjer smo napravili še nekaj postankov za najbolj nujne opravke, za potešitev žeje in lakote.
Ko je sonce zašlo, smo si čas potovanja zapolnili z ogledom filmov, s poslušanjem glasbe, prebiranju časopisov in klepetom.
Letošnje potovanje je bilo po prevoženih kilometrih najdaljše do sedaj. In kar je najbolj pomembno, prav vsi smo se na potovanju dobro počutili. Zagotovo se bomo izleta še dolgo in radi spominjali. Sike in utrinki s potovanja bodo mnogim dali energijo za premagovanje vsakdanjih težav, ki nam jih nalaga kronična ledvična bolezen.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
