Ledvični bolniki na pohodu v Poljanski dolini
Ledvični bolniki društva Dolenjske smo bili v soboto na pohodu ob reki Kolpi, v Poljanski dolini. Tja nas je povabila družina Šterk, katerih korenine segajo v to prečudovito okolje, kjer je še marsikaj, kot je bilo nekoč. Neokrnjena narava in gostoljubni ljudje, kot nalašč za tiste, ki iščejo nekaj novega na svojih potepanjih in izletih. Največji kraj v Poljanski dolini je danes Stari trg ob Kolpi, kjer je bilo naše izhodišče za pohod.
Kot se spodobi, smo se naprej oglasili pri domačem župniku, ki ponavadi dobro pozna zgodovino, običaje, navade, posebnosti kraja in krajanov. Jože Pavlakovič je v Starem trgu župnik že od 1990. leta; obenem pa je bil idejni oče komune oz. terapevtske skupnosti v tem kraju. Poleg zgodovinskih dejstev kraja nam je predstavil delo komune, ki skuša pomagati mladim, zasvojenim z drogami, da bi spet odkrili življenje v polnosti. Ni čudno, da je hudomušni, iskriv, iskren in obenem prijazen župnik uspel prepričati vaško skupnost, da so njegovi varovanci lahko tudi v pomoč nekaj več kot 100 domačinom. Povabil nas je še na ogled vaške cerkve, ki tam stoji že od leta 1740.
Po sprejemu na domačiji Šterkovih, kjer smo se okrepčali z belokranjskimi dobrotami, smo se podali proti reki Kolpi. Naša pot je bila začrtana nasproti njenemu toku, od Spodnjih Radencev, do vasi Dečina, mimo maloobmejnega prehoda v Sodevcih, do vasi Kot in naprej do Prelesja. Večji del poti smo pešačili po travnikih in brežini Kolpe, nekaj pa tudi po cesti. Čudovit topel sončen dan je bil ravno primeren, da smo se na nekaterih mestih spustili do vode, si osvežili roke, noge in obraz. Najbolj so uživali otroci in domači ljubljenčki, ki so se občasno tudi preveč namočili. V Sodevcih smo se ustavili na mejnem prehodu, kjer smo od uslužbenke na meji zvedeli nekatere zanimivosti o frekvenci mejnega prehoda in dobrih odnosih s sosedi. V Prelesju smo se okrepčali, da bi lažje nadaljevali pot do vasi Dol. Ustavili smo se na ekološki kmetiji Konda, kjer nam je gospodarica predstavila njihovo dejavnost. Za nas je bilo najbolj zanimivo področje pridelave domače hrane, s poudarkom na izdelkih iz ovčjega mleka. Seveda brez pokušanja ni šlo, saj smo se tako lažje odločili za nakup. Sledil je povratek na izhodišče, kjer so mlajši predstavniki družine Šterkovih pod vodstvom mame Nade pripravili bogato kosilo. Kalorije, ki smo jih pokurili na pohodu, smo pošteno nadomestili z jančkom, na ražnju pečenimi piščanci, domačim kruhom, pecivom ... Prav posebno veselja pa nam je pripravil domačin, Toni Verderber, vodja enako imenovanega in zelo popularnega ansambla domače glasbe. Ob pesmi Darovalcu, za katero je tekst napisal naš sotrpin Toni, so se mnogim zasolzile oči.
Da so naši pohodi nekaj posebnega, je kriv »športni minister« Joško, ki z gostitelji vedno poskrbi, da spoznamo nove kraje, njihovo zgodovino in značilnosti ter srečamo zanimive ljudi. O kulinariki ne pišemo preveč, saj na takih akcijah običajno grešimo. Za odpustke je včasih potreben cel teden. Hvala Šterkovim za prečudovit dan in kulinarično razvajanje.
Kako tesno smo povezani ledvičnih bolniki med seboj, pove dejstvo, da za vsakega bolnika, ki čaka darovalca držimo pesti .Tudi za Jožeta smo jih, da je lani dobil primernega darovalca. Sedaj je na vrsti Rado. Držimo pesti zanj, da bo čim prej dobil novo ledvičko, da bo bolj sproščeno užival v krogu svoje mlade družine.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
