Arhiv NTRC

Luka Smagaj, ki je otroštvo preživel v Velenju, družino pa si je ustvaril v Šentjurju, je po poklicu slaščičar. Te obrti se je izučil pod okriljem Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. Med pridobivanjem izkušenj je sprevidel, da je svet slaščičarstva prostran, saj se lahko človek posveča klasičnemu slaščičarstvu, takšnemu z italijanskim ali s francoskim pridihom in še kateremu drugemu. Priložnost za prvo zaposlitev je dobil v podjetju Luča Žganka, ki je znano po blagovni znamki Lucifer chocolate. Po petih letih ustvarjanja sladkosti v Velenju se je zaposlil v Čokoladnem ateljeju Dobnik v Žalcu, kjer je do nedavnega delal kot vodja čokoladarskega oddelka.

Pri delu s številnimi vrstami čokolade, z raznoterimi okusi pralinejev, bonbonov in drugih dobrot so se v njegovi glavi porajale nove ideje. Ker sta si z mlajšo hčerko Nevo za zajtrk ali večerjo rada privoščila kruh s čokoladnim namazom, se je odločil, da bo takšne namaze za lastno uporabo začel izdelovati sam. »Začel sem packati po kuhinji. Lešnike in čokolado sem imel doma, velikokrat tudi arašide. Poskušal sem različne kombinacije in zdele so se mi zanimive. Namazov nisem več kupoval v trgovini,« se spominja. Ko je njegov izdelek poskusila prijateljica, ki je tudi sama podjetnica, ga je spodbudila, naj to sladko zmes ponudi še drugim. Po prvih dobrih odzivih je videl, da ljudje do njegovih receptur niso ravnodušni.

Luka Smagaj pove, da je človek, ki ni rad pri miru. Ob redni službi je najprej čas za delo v domači delavnici našel predvsem ponoči. Prav prva razglasitev epidemije koronavirusa, ko je bil na čakanju na delo, ga je spodbudila, da je šel na svoje.

Foto: GrupA

V prispevku v zadnji številki Novega tednika preberite še:

- kaj vse mladi čokoladar spaja s to žlahtno sestavino

- kako je zasnoval namaze s šentjurskim pridihom

- kakšni so načrti o njegovi prvi šentjurski čokoladni delavnici

Preberite več v Novem tedniku