Arhiv Štajerskega Tednika

Direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju Katja Zupanič je povedala, da se v ptujskem arhivu vsako leto pojavita dva ali trije raziskovalci rodovnika – večinoma lastnega, v nekaterih primerih pa gre za delo za naročnika: »Število je že leta enako. Za raziskovanje svojega rodovnika moramo obvladati specifična znanja, sem sodijo tudi razumevanje nemškega jezika, branje gotice itd. Delo ni enostavno, velikokrat je detektivsko ter zahteva veliko potrpljenja in časa. Podatki običajno niso zbrani na enem mestu, do njih ne pridemo s klikom na tipkovnici.«

Ker gre za obsežne in dolgotrajne raziskave, jih v ptujskem zgodovinskem arhivu ne izvajajo, vendar rodoslovcem pomagajo z razpoložljivim gradivom in nasveti. Kljub temu mnogi iskalci svojih korenin hitro obupajo, je priznala Zupaničeva: »Posamezniki velikokrat poizvedujejo pri nas. Ko jim povemo, kakšna znanja potrebujejo, pa si hitro premislijo.« Pojasnila je, da so izhodišče za iskanje podatkov o prednikih matične knjige, ki jih za naše območje hrani Nadškofijski arhiv Maribor: »Po naših podatkih tam tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev izvajajo tovrstne raziskave za naročnike.«

Ne polka, potica in klobasa, temveč rodoslovje

»Servis komercialnih rodoslovcev«

Na arhiv se čaka tudi pol leta

Koliko je treba odšteti za rodovnik

Preberite več v Štajerskem Tedniku