L. M., arhiv DL

Ob nedavnem mednarodnem dnevu človekovih pravic - obeležujemo ga 10. decembra, ko je Generalna skupščina ZN leta 1948 sprejela splošno deklaracijo o človekovih pravicah - so se vrstili pozivi k spoštovanju človekovih pravic. Za njihovo uresničevane si seveda prizadeva tudi aktualni Varuh človekovih pravic Peter Svetina.

V zanimivem pogovoru, ki si ga lahko preberete v aktualni številki Dolenjskega lista, nam je povedal več o stanju na tem področju pri nas, s kakšnimi težavami se nanj ljudje najpogosteje obračajo, kakšne nedopustne prakse se dogajajo v pravosodju in zdravstvu, kako država skrbi za starejše, itd. Za pokušino pa preberite, kako odgovarja na dvoje aktualnih problemov v dolenjskem koncu.

Za dolenjski konec je značilna romska problematika. Se vam oglašajo Romi in civili zaradi težkega in včasih nemogočega sobivanja? Ali po vašem mnenju pravice romske manjšine, ki je zaščitena in ima dodatne človekove pravice (dvojno volilno pravico npr.) odtehtajo pravice civilnega prebivalstva?

Pri Varuhu izraza »civilno prebivalstvo« ne uporabljamo. Sicer pa vedno znova, tudi v svojih letnih in posebnih poročilih, poudarjamo, da pravna in komunalna neurejenost romskih naselij ogrožata uresničevanje človekovih in posebnih pravic romske skupnosti oz. njenih pripadnikov. Prav tako pa ogroža uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin preostalega prebivalstva, ki tam živi. Oboji se lahko upravičeno čutijo prizadete v svojem dostojanstvu, osebnostnih pravicah, lastninski pravici, enakosti pred zakonom in navsezadnje tudi v zaupanju v pravno državo.

Pri Varuhu prav tako na načelni ravni sicer štejemo pripadnike romske skupnosti za pripadnike posebej ranljive družbene skupine, vendar tudi poudarjamo, da zagotavljanja posebnega varstva romski skupnosti oz. njenim pripadnikom pač ne gre enačiti z varstvom pred sleherno odgovornostjo za protipravno ravnanje oz. da običaji in navade pripadnikov romske skupnosti ne opravičujejo njihovih nezakonitih dejanj. Od države pričakujemo zlasti odločnejše ukrepanje v primerih, ko občine ne izpolnijo svojih obveznosti. Nujno je vključevanje romskih otrok v vrtce in nato v osnovne šole ter proces vključevanja podpreti z romskimi pomočniki. Nujno je tudi, da se med samimi Romi širi vedenje o dobrih praksah vključevanja romskih otrok v sistem. Tudi z izobraževanjem in opolnomočanjem se lahko zvišuje zavedanje o odgovornosti vseh posameznikov, to pa lahko pripelje do lažjega sobivanja.

Na Dolenjskem in v Beli krajini v zadnjem času prihaja do konfliktov človekovih pravic, povezanih z nelegalnimi migracijami. Čemu dajete prednost oz. kako gledate na kršenje človekovih pravic prebivalcem ob meji (pravica do zasebne lastnine, pravica do varnosti…)?

Vedno opozarjamo državne organe in organe lokalne oblasti, da spoštujejo temeljne človekove pravice in svoboščine vseh in vsakogar na ozemlju Slovenije. Ne osredotočamo se le na pravice nekaterih, v tem primeru beguncev oz. migrantov, pač pa nas skrbi tudi življenje ljudi ob meji. Država je dolžna zagotavljati javni red in notranjo varnost. Ob tem pa moramo vsi upoštevati, da imajo ljudje, ki z migracijskimi tokovi prihajajo tudi k nam, lahko za sabo dolgo in naporno pot, hude stiske in veliko osebnih težav. Zato pri Varuhu poudarjamo strpnost, saj lahko hitro pride do napetosti, ki lahko pripeljejo do neugodnih ali celo tragičnih posledic. Opozarjamo skratka, da mora država poskrbeti za varnost prebivalcev ob meji in pogoje za njihovo normalno življenje, obenem pa mora vsakomur, ki je na ozemlju Slovenije zaprosil za mednarodno zaščito, omogočiti ustrezne postopke, v katerih se nearbitrarno ocenjuje, ali so do nje upravičeni.