Dvojezična pesniška zbirka Jadranke Matić Zupančič z naslovom Zvučna tapiserija/Zvočna tapiserija je nastala kot rezultat 25. obletnice sodelovanja med karlovško in novomeško knjižnico, katerega pobudnica in začetnica je bila prav avtorica sama. Jadranka je postavila temelje za sodelovanje med obema knjižnicama, na njeno pobudo pa so bile organizirane številne aktivnosti za Slovence v karlovški knjižnici. Vseskozi se je trudila ohranjati in utrjevati slovensko-hrvaške kulturne vezi ter si prizadevala za promocijo slovenskih avtorjev na Hrvaškem in obratno. Od samega začetka je sodelovala pri organizaciji slovenskih dni v Karlovcu. Urednik njene nove pesniške zbirke Željko Mavretić iz karlovške knjižnice je dodal, da je bila Jadranka v 30-letnem obdobju sodelovanja med obema knjižnicama vedno orientirana k uporabnikom in k vsemu tistemu, kar se prepleta z njenim ustvarjanjem. Na ta način so se stkala mnoga prijateljstva in ravno zaradi »Jadrankine energije, je bilo sodelovanje med obema knjižnicama tako plodno«.

Gre za Jadrankino peto pesniško zbirko, ki prinaša 31 pesmi v hrvaškem in slovenskem jeziku, posvetila pa jo je svojemu možu Milanu. »Če ti najbližji stojijo ob strani, je vse lažje in prav je, da je to tudi zapisano,« je še dodala.

Sprva je pisala v materni hrvaščini, z leti bivanja v Sloveniji pa je v njej slovenski jezik tako dozorel, da je začutila potrebo izražati se tudi v slovenščini. Sedaj jezik pisanja izbira po trenutnem navdihu oz. glede na to, katerega klic zasliši. Kljub temu pa je za novo pesniško zbirko prepustila prevajanje svojih pesmi v slovenščino prijateljici in dolgoletni sodelavki Nataši Petrov, za katero pravi, da je blizu njenemu pesniškemu svetu in ji povsem zaupa. Tudi sicer je ravno ona tista, ki prva prebere in oceni njene pesmi. Jadrankin pesniški jezik se skozi leta spreminja, pri čemer daje velik pomen prebiranju poezije v slovenskem in hrvaškem jeziku. Sčasoma je začutila potrebo sprostiti svoj pesniški jezik in nagovoriti bralca bolj direktno. V prvem delu knjige najdemo pesmi, ki opisujejo različne pokrajine, v drugem delu piše o izkušnjah v rodnem Karlovcu, tretji del posveča pesnjenju, zelo zanimiv pa je tudi zadnji sklop, v katerem najdemo družbeno kritične pesmi.

Založnica knjige je Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovačič«, pod okriljem katere že 25 let deluje tudi Osrednja knjižnica za Slovence na Hrvaškem. Spremno besedo je napisala Nada Gašić, jezikovni pregled je opravila predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine dr. Jožica Jožef Beg, zbirko je oblikoval in grafično obdelal Siniša Kovačič, avtorica fotografije na naslovnici pa je Mira Grahek. Večer je zaznamovala še izvrstna glasba v izvedbi Tjaše Primc in Jerneja Fabijana ter odlična interpretacija Jadrankinih pesmi Vanje Štrasner Kastelic.