V mojem življenju in delu sem soočen s poplavo podatkov. Cel kup spletnih strani in projektov ustvari vsak dan goro različnih analitičnih podatkov, grafov, številk, tabel... Prava groza, v kateri se človek zlahka zgubi. Tudi sicer v življenju ni posebej drugače, saj nas mediji in naša okolica dobesedno bombardirajo z vtisi, pogovori, informacijami...

Kako preživeti v tej informacijski družbi ali družbi informacij, je vprašanje, ki si ga velikokrat zastavimo. Odgovor najdemo v nekaterih mehanizmih, ki jih imamo ljudje že dolgo vgrajene v naše glave in se jih lahko tudi zavestno naučimo. Prva je gotovo selekcija - naučiti se moramo preprosto ločiti zrno od plev - kaj je za nas tisti trenutek pomembno in kaj ne. Je nujno gledati vsako oddajo o kitih na Discovery kanalu? Nosi res vsaka številka v naši super dobro pripravljeni preglednici finančnih podatkov kakovostne informacije? Selekcijo imamo vgrajeno kot naravni mehanizem ločevanja na pomembne in nepomembne podatke, ki jih sprejemamo v vsakdanjem življenju, da lahko sploh razumno funkcioniramo. Kolikokrat ste se peljali mimo ogromnih jumbo plakatov, pa niti ne znate povedati, kaj je na njih pisalo? S tem se intenzivno ukvarjajo strokovnjaki s področja oglaševanja, saj se vedno znova borijo, da prav njihov oglas res opazimo in si ga zapomnimo, ljudje pa se na drugi strani borimo, da ga prezremo... V nasprotnem primeru bi nam cele dneve hodili po glavi pralni praški in osvežilni napitki.

Najbolj pozabljena in najdragocenejša sposobnost, ki jo imamo, a jo prevečkrat zanemarjamo, je intuicija. Čudna reč, ki jo je celo težko definirati in jo mogoče lahko označimo kot sposobnost nekaj zaznati brez racionalnega razmišljanja. Velikokrat sem nam namreč zgodi, da dobimo »občutek«, da z nekimi podatki nekaj ni v redu, da je naš otrok posegel po cigaretih, da ima prijatelj težave... brez kakšnih posebnih racionalnih analiz in razmišljanja. In takšno intuicijo prevečkrat enostavno zavržemo, saj nima osnove v »resničnih« podatkih. Kar je lahko narobe, ker v nekaterih primerih zanašanje na intuicijo lahko preseka goro podatkov in nam prihrani mnogo časa ali celo privede do rešitve, ki jih iz golih podatkov ne moremo videti.

Eden od najbolj razširjenih načinov uporabe intuicije je t.i. brainstorming, kjer je osnovno pravilo, da vržemo na mizo čisto »intuitivne« spontane misli in jih poskušamo povezati v smiselno celoto. Znani so primeri, ko so takšne možganske nevihte pripeljale do novih izvrstnih idej, produktov, podjetij...

Roger Wolcott Sperry, Nobelov nagrajenec s področja nevropsihologije, je nekoč dejal, da je intuicija popolno nasprotje razmisleku in matematičnim analizam in jih tako naravno dopolnjuje. To preprosto pomeni, da naša intuicija v vsakodnevnih življenjskih dogodivščinah ni nadomestilo razmisleku, ampak ga plemeniti in mu daje novo razsežnost. Poskusite, za hec se prepustite v neki situaciji vaši intuiciji in preizkusite njeno moč...