Hrana od lokalne pridelave do krožnika - za naše zdravje




»Najboljša jed je tista jed, ki se najhitreje pokvari.« Slednji rek naših prednikov ima zelo pomembno sporočilo. V sodobnem času hitenja je kaj hitro mogoče opaziti, da družine posegajo po hitro pripravljenih rešitvah glede hrane zaradi pomanjkanja časa. Hranjenje je osnovna življenjska potreba, priprava hrane pa sodi med vsakdanja življenjska opravila. Otroci se zelo hitro učijo in spoznavajo, da lahko sami aktivno sodelujejo v procesu pridelave in priprave hrane. Vse to jih izpopolnjuje v samostojnosti in samozavesti hkrati. Za zdrav življenjski slog je zelo pomemben element zdrave domače hrane. Na srečo pa se v trajnostni naravnanosti čedalje bolj poudarja pomen varne hrane – ko v resnici vemo, kaj jemo. Ob tem pa se kulinarično pripravo in uživanje hrane lahko poveže tudi z družinskim skupnim časom, doživetjem. Z razpisanim projektom Eko šole smo dobili idejo in podporo, da otrokom omogočimo izkustvo, kakšno čudežno moč ima doma pripravljena hrana. Skrb za zdravo prehrano otrok je pomemben del celostnega, odgovornega vzgajanja in neprecenljiva naložba v zdravje naših bodočih generacij.
Prehrana je pomemben dejavnik zdravja, še posebej v otroštvu, saj otroci rastejo in se razvijajo. Prehranjevanje otrok v vrtcu je del celotnega vzgojno-izobraževalnega procesa, kjer otrok spoznava različno prehrano, si pridobiva navade zdravega in raznolikega prehranjevanja, kar je dobra popotnica za kasnejša življenjska obdobja. Če želimo storiti kaj za zaščito ekologije kraja, lahko to storimo že danes in tudi z našimi najmlajšimi. Enostavni recepti in domače sadje in zelenjava, brez sintetičnih dodatkov, ponujajo nešteto možnosti varne domače hrane in preživljanja skupnega časa. Tako smo se tudi v našem oddelku letos namenili vsebine oplemenititi z naslednjimi cilji: pridobivanje spoštljivega odnosa do hrane; osvajanje in spodbujanje spretnosti pri oskrbi s prehrano; spoznavanje načina in pomena doma pridelane raznolike prehrane.
Z otroki smo se jeseni najprej lotili iskanja domačih jedilnih buč. Nato smo jih odprli in ločili semena od mesnate sredice. Slednjo smo razrezali na koščke, semena pa očistili in dali sušiti. Nato smo se lotili priprave bučne juhe. V loncu smo pripravili praženo čebulo s česnom, nato pa dodajali veliko različne zelenjave, ki smo jo predhodno očistili. Otroci so zelenjavo z veseljem dodajali v lonec, jo opisovali in primerjali. Medtem smo dodali še vodo in začimbe. Ko je bila zelenjava zmehčana in kuhana, smo odšli ven na gibalni odmor, da se je zelenjava malce ohladila. Nato smo s paličnim mešalnikom in našimi ročicami dodobra zmleli koščke zelenjave. Smetane nismo dodajali, saj smo upoštevali tudi oddelčne diete. Juha je bila tako okusna, da si jo je prav vsak otrok nadeval dvakrat.
V mesecu decembru smo od doma prinesli posušena zelišča in svoje prave keramične skodelice. To je bilo veselje! Najprej smo v veliki lonec dajali in vonjali različna zelišča: kamilice, bezeg, šipek, žajbelj, lipo, janež. Nato smo v posodo znosili veliko vode in jo na štedilniku segreli do vrelišča. Tudi tako skuhan čaj je moral nekaj časa »počivati, da je dal čim več od sebe«. Potem smo ga precedili in počakali, da se je malce ohladil. Vmes smo bili deležni balzama mnogoterih bogatih eko dišav. Pogrnili smo mize, dodali svečnike ter svoje skodelice napolnili s čajem, medom in sokom limon. Z velikim veseljem smo ga delili tudi prijateljem iz enote.
Spomladi smo sodelovali z lokalno ekološko kmetijo, kjer so nam podarili pirino zrnje. Da smo iz zrnja lahko pridobili moko, je gospodar te kmetije v vrtec prinesel pravi leseni mlin za mletje žita. Otroci so lahko sami dozirali zrnje v zgornjo zavarovano odprtino. Glasen mlin pa je v spodnjem delu spuščal polnozrnato moko. Domačo polnozrnato moko smo najprej presejali in pirine otrobe vmešali v navaden jogurt. Res so bili sladki! Fino mleto moko pa smo shranili za naslednji dan, ko smo se lotili izdelave pirinih žemelj. Otroci so si že utečeno nadeli kuharske kape, zavihali rokave in v skledo dajali sestavine, eno za drugo. Verjetno so polnozrnate žemlje zato tako dobro uspele, ker smo jih skrbno in dolgo gnetli. Ob pokušanju pečenih žemelj smo bili zelo veseli tudi pohval naših kuharic, da nam je delo dobro uspelo.
Ob zaključku leta smo si zastavili še eno kulinarično preizkušnjo – narediti jabolčno-korenčkov sok ter z njim posladkati tako sebe kot tudi starše. Ob pripravi jabolk in korenja smo razvrščali sadje in zelenjavo; opazili, da korenje nima pečk, da je jabolčna sredica mehkejša od korenčkove, da je jabolko slajše, da je korenje zdravo za oči, jabolko za zobe ... Postopek priprave in kuhanja je bil delno podoben pripravi bučne juhe – najprej je bilo potrebno očistiti, nato narezati, zaliti z vodo, kuhati do mehkega in s paličnim mešalnikom dobro premešati. Sladek sadni napitek je bil dober kot sladica. Kljub temu da so otroci v oddelku stari od dveh do treh let, smo se skupaj naučili, da so sposobni razumeti in ustvariti že zelo veliko.
ZAKLJUČEK
Skozi različne aktivnosti smo nadgrajevali otrokove spretnosti in znanje na področju zdrave prehrane in skrbi zase nasploh. Mali kuharji so med projektom imeli možnost medsebojnega sodelovanja, raziskovanja, preizkušanja in uživanja sadov lastnega dela. Največja nadgradnja in dosežek pa se nam je zdel ravno v tem, da sedaj znajo že načrtovati jed v smislu, da: najprej povejo, kaj bi radi skuhali; razmišljajo, kje bi sestavine našli; kako bi jih posadili in vzgajali; na kakšen način bi jih prinesli v igralnico ter jih očistili in narezali; komentirajo, kako bo spet dišalo med kuhanjem; da moramo paziti, ker bo vroče; povedo pa tudi, da bo nato slastno … In vse to vedo že mali otroci, 2 do 3-letniki. Z zanimanjem in ponosom so poizkušali paleto domačih okusov. Ob tem so že izkusili prve začetke lastne odgovornosti in pomembnosti svojega jaza v ohranjanju okolja. S svojim zgledom in skupno akcijo se lahko trudimo za boljši vsakdan.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se