##IMAGE-3775955##

Dežurni telefon Dolenjskega lista je pretekli četrtek skoraj pregorel, in če nas niste priklicali, vas vabimo, da pokličete nocoj med 20. in 21. uro. Prva nas je priklicala naročnica Martina iz Dolenjega Vrhpolja: »Pohvaliti vas želim, da ste Dolenjcu dali še prilogo Stop spored! Zelo mi je všeč in se vam zahvaljujem v imenu starejših bralcev, ki imamo sedaj tako lep televizijski spored.« Martinine pohvale smo seveda veseli.

Drugi je bil Stane iz Straže, ki je bil ob zadnjem obisku Šentruperta zelo razočaran. »Pred 14 dnevi smo bili tam in med popravilom avtomobila smo se odpravili na sprehod. Naenkrat pa je ob neki škarpi na nas zelo grdo zarenčal in lajal veliki beli pes. Vnukinja se je povsem prestrašila, njegov gospodar je bil tudi tam, pa ga ni poklical stran. Res sem razočaran!«

Bralka iz okolice Novega mesta je potarnala nad državo. Kot je povedala, je stara več kot 80 let, vse življenje pa je preživela na kmetiji, kjer je med drugim skrbela za bolno taščo: »Imela sem vsaj tistih 180 evrov državne pokojnine, kar so pred leti kar vzeli. Kako naj preživim? Bolna sem, zdravila so draga in to je sramotno, da ta država podpira vse vrste lenuhov. Takim, kot sem jaz, ki se nisem mogla zaposliti, sem pa med drugim vzgojila tri poštene otroke, pa ne dajo ničesar! Prav bi bilo, da nam državno pokojnino vrnejo.«

Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Vaše pripombe, vprašanja in mnenja pričakujemo danes med 18. uro 19. uro na tel.št. 07/39-30-500, lahko nam tudi pišete na uredništvo@dol-list.si ali izpolnite obrazec na naši spletni strani. Vaša mnenja z odgovori pristojnih bomo objavili v prihodnji tiskani izdaji Dolenjskega lista.

Tudi tokrat se je oglasila Vika Lozar iz Črnomlja, in sicer s pohvalo Krajinskemu parku Klopa in vodji Borisu Grabrijanu: »So zelo aktivni, spodbujajo sodelovanje z domačini, tako nas kot širšo javnost dobro ozaveščajo o ohranjanju narave, denimo s stanjem žuželk, štetjem lastovk ipd.« Pohvalila je tudi njihove predstavitve pomembnih preminulih Belokranjcev, Grabrijana pa še za to, ker ovčerejcem svetuje, kako se da rešiti težave z volkovi in drugimi zvermi.

Naročnik Dolenjskega lista iz Koroške vasi je rekel, da ga ob prebiranju našega časopisa vsakič kaj ujezi: »Prebral sem te izjave ministra Simona Zajca glede težav zaradi napadov volkov in me zanima, kdo vse bo te odškodnine plačal? Ta država te živali zaščiti, mi pa se soočamo s škodo: zaradi zaščitenega krokarja smo ob koruzo, zaščiten je jazbec … Če že postavljajo tisto ograjo ob Kolpi, naj jo postavijo še za vso to zaščiteno divjad, saj ne more imeti vsak ograjene kmetije in pašnikov.« Za konec je ministra Zajca povabil v »Podgurje, kjer mu bomo vse razkazali in še za malico dali«.

Bralka iz okolice Črnomlja je poklicala z nadvse zanimivim sporočilom: »Osebi, ki sta 1. avgusta ob 23.16 pobrali večjo količino paprike z njive pri Talčjem vrhu, naj prideta še po svoje slike, jih bosta imeli za spomin!«

Melita Šargič iz Šmavra v trebanjski občini pa se je oglasila s kritiko trebanjskega centra za socialno delo oz. ene od njenih zaposlenih. Zelo jo je namreč prizadel odnos ob nedavnem obisku. Kot je povedala klicateljica, ki je že nekaj mesecev brezposelna, je junija zaprosila za redno in izredno socialno pomoč. Oboje je dobila. »A ob obisku centra me je zaposlena zelo neprijazno obravnavala, me označila za goljufinjo, ker sem ji lepo povedala, da sem štiristo evrov, ki sem jih dobila za najem sobe v Ljubljani, kamor bi se rada preselila in dobila zaposlitev, zapravila za potne stroške, ko sem se javljala na razpise in se dobivala z delodajalci – žal neuspešno. Zaposlitve, ki si jo zelo želim, še nimam, tudi sobe ali stanovanja ne. A moja stiska in okoliščine je sploh niso zanimale,« je prizadeto opisovala. Meni, da tako neprijazni ljudje – omenila je, da je zaposlena iz centra nadirala tudi druge stranke – ne bi smeli delati v taki službi. »Dejala je, da me takšne, kot sem in pri 42 letih nihče ne bo hotel zaposliti, da nočem delati, da izkoriščam sistem itd. Skratka, zelo sem prizadeta. Tri dni sem jokala, saj me je razčlovečila. Zato se bom pritožila tudi pri njeni vodji,« je povedala Šargičeva, ki poudarja, da si resnično želi najti delo kot trgovka ali frizerka, za kar je usposobljena.

Kot omenjeno, je bilo telefonskih klicev res veliko, in če nas kdo ni priklical, ga vabimo, da pokliče nocoj.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista z dne, 16. avgust 2019.