Arhiv NTRC

»Ko sem dobil povabilo, da bi kot najemnik prevzel Gostilno Krpan, nisem veliko razmišljal. Navdušen sem bil nad možnostjo ustvarjanja svoje zgodbe,« pravi direktor omenjene restavracije Toni Golež. V gostinsko panogo je vpet že dve desetletji. Po izobraževanju je pripravništvo dobil v gostišču Štorman, ki je imelo v Šmarju prostore tam, kjer je danes Gostilna Krpan. Pod okriljem Štormana je bil zaposlen celo desetletje. Pot ga je nato vodila v mariborski Hotel City ter od tam v gostilni Šempeter in Kunst, kjer je svoje znanje še nadgradil.

Za obuditev nekdaj priljubljene šmarske gostilne, ki je dve leti samevala, se je odločil podjetnik Franc Pišek, lastnik podjetja Pišek – Vitli Krpan. Odkupil je prostore in Goleža vključil že v obnovo, ko so osvežili skoraj vse – od tlakov do jedilnega pribora. »Ker se povezujemo, smo skupaj izbrali tudi ime Gostilna Krpan,« je dejal vodja gostišča, ki ga na ta prostor veže več kot le podjetniška zgodba. Prav tam je namreč spoznal svojo ženo Matejo. »Sem sem prihajala kot gostja in beseda je dala besedo. Prej sem bila zaposlena v trgovski panogi. Odkar je Toni šel na svoje, mu pomagam v podjetju. Skrbim predvsem za administracijo,« je dejala. Z možem sta ponosna starša treh hčera. Najmlajša se je rodila natančno dva dni po odprtju sodobne šmarske gostilne.

Prazen »žakelj« ne stoji pokonci

V Krpana ljudje po slastne zalogaje prihajajo ob različnih praznovanjih, porokah, birmah, obhajilih. »Pri nas lahko ljubitelji dobre kulinarike dobijo vse – od dunajskega zrezka, različnih testenih, solat, burgerjev. Med slovenskimi jedmi bi izpostavil pečeno telečjo kračo, izbrane zrezke in hišne posebnosti. Na voljo so še morske jedi, med katerimi so še posebej priljubljeni lignji. Izbira je res velika,« je dejal sogovornik. In dodal, da se sline marsikomu pocedijo ob picah, pečenih v krušni peči.

Ekipa kuharjev in natakarjev je najprej štela 15 zaposlenih. Zdaj za razvajanje gostov skrbi enkrat toliko sodelavcev. Poleti in ob večjih dogodkih jim na pomoč priskoči še do 20 dijakov in študentov.

V kuhinji je živahno že zgodaj zjutraj, ko za zaposlene v podjetju Pišek – Vitli Krpan vsak delovni dan pripravijo 250 do 300 malic. Kuhajo tudi za nekatera druga večja podjetja, med drugim za Alpos, Mos servis, Tgl, As system in Servis Hrovat. Dnevno oblikujejo do 600 toplih obrokov in jih dostavijo v podjetja. Malice gostom ponujajo tudi v prostorih na Rogaški cesti 40.

Snujejo kulinarična razvajanja

Krpanovi kuharski mojstri se v zadnjem času vedno bolj posvečajo snovanju tri- ali pethodnih degustacijskih menijev. Da lahko več pozornosti posvečajo sezonski ponudbi in kulinaričnim razvajanjem, je ekipa okrepljena in šteje že osem kuharjev. »Vsak s seboj prinese svoje sveže ideje, nato skupaj oblikujejo dovršene jedi. Gostje ob obisku naše restavracije namreč radi vprašajo, če imamo kaj novega,« je povedal Golež.

V zadnjem času so v znani šmarski gostilni na primer pripravili razvajanje ob valentinovem. Načrtujejo še več posebnih večerov za sladokusce. Nepozabni so namreč spomini na martinovanje in novoletni ples, ki so ju izvedli pred obdobjem koronavirusa. Ko so pripravljali prvi novoletni ples, jih je skrbelo, ali bo med ljudmi dovolj zanimanja. Na koncu so imeli 180 gostov in skoraj premalo prostora za vse, ki so se želeli poveseliti na prvi januar. »Takšni dogodki so bili včasih že tradicionalni in naši gostje jih močno pogrešajo,« pravi Mateja Golež. In dodaja, da ljudje in podjetja iz različnih koncev Celjskega vedno bolj povprašujejo za catering, ki da piko na i različnim prireditvam in praznovanjem.

Več svobode, a tudi odgovornosti

Pri pisanju svoje podjetniške zgodbe zakonca Golež zelo uživata, saj imata proste roke pri uresničevanju svojih idej. Toliko večja je tudi njuna odgovornost. Težko je bilo predvsem v obdobju epidemije koronavirusa. A vse zaposlene jima je uspelo obdržati, kar je zanju velika zmaga. V obdobju, ki so ga zaznamovale številne omejitve, sta iskala nove priložnosti. Odločila sta se za pripravo kulinaričnih paketov. Skrb za dostavo so prevzeli natakarji, ki so s petimi vozili obredli številne kraje na Celjskem. »Med epidemijo se je pri nas na primer oglasila slaščičarka, ki je iskala delo. Dala sva ji priložnost, da pokaže, kaj zna. Ljudje so bili nad njenimi izdelki navdušeni, zato smo več denarja vložili v našo hišno slaščičarno. Vedno bolj smo znani po lastnih sladicah. Radi bi izdelovali tudi domač sladoled,« je o tem, da lahko tudi težke razmere rodijo veliko dobrega, spregovoril Toni Golež.

Oba z ženo se zavedata, da je delo v gostinstvu naporno, saj se gostje za uživanje ob dobri jedači in pijači najraje odločijo ob koncih tedna. Da lahko svojim sodelavcem omogočita dovolj prostih dni, se zavzemata za dovolj veliko ekipo in za dobre odnose. »Trudiva se za primerno plačilo, saj vsi hodimo na delo zaradi denarja. Do svojih zaposlenih sva poštena, ceniva jih in jim prisluhneva. In vse to nama tudi vračajo s svojim spoštovanjem.«

Foto: Andraž Purg - GrupA