Arhiv NTRC

Le nekaj dni po prejemu naziva, ki ga je Milan Lesjak izjemno vesel, so se že začele prve obveznosti v tujini. A to za prekaljenega hmeljarja, ki je s hmeljem povezan že vse od otroštva, ne bo nobena težava. Odraščal je kmetiji, kjer ima hmeljarstvo stoletno tradicijo. Hmelj trenutno prideluje na šestnajstih hektarjih, od tega je štirinajst hektarjev rodnega in dva hektarja prvoletnega. Vse skupaj je veliko lažje, ker mu pri obdelovanju vsega skupaj petintridesetih hektarjev obdelovalnih površin in trinajstih hektarjih gozdov pomagajo štirje sinovi.

Da na mladih svet stoji, dokazuje tudi letošnja hmeljarska princesa Tea Pustoslemšek iz Kaple. Štiriindvajsetletna diplomirana tekstilna inženirka v prvi vrsti obožuje šivanje, a še vedno najde dovolj časa, da priskoči na pomoč pri delu na domači kmetiji, kjer hmelj pridelujejo na enaindvajsetih hektarjih. Pomaga pri vseh stopnjah njegovega pridelovanja. Na vprašanje, katerega opravila se najbolj veseli, v smehu odvrne, da to ravno nobenega, a ji ni nikoli težko pomagati. »Najljubše mi je »štrajfanje«. Ljudje mislijo, da je to zelo zahtevno delo, a ni. Najmanj se veselim obiranja, ker takrat hmeljarji delamo štiriindvajset ur na dan. Ne začnemo zgolj zjutraj in zaključimo zvečer, temveč se delo zavleče pozno v noč,« prizna mlada Savinjčanka. (Foto: TT)