Arhiv NTRC

Leta 2024 je šentjursko gasilsko društvo videti precej drugače. Šteje skoraj sto članov, od tega jih je 42 operativnih. Prostovoljno gasilsko društvo Šentjur je osrednja gasilska enota občine in spada v četrto kategorijo gasilskih društev, čeprav bi načeloma morala gasilska društva v tej kategoriji imeti 54 operativnih članov.
Podmladek
Kot marsikje v Sloveniji se tudi v Šentjurju soočajo s pomanjkanjem gasilcev. »To je načeloma težava bolj urbanih območij. Čeprav na primer z vrtčevskimi in še malo starejšimi otroki dobro sodelujemo, se nekoliko starejši ne vključujejo med gasilce. Predvsem zato, ker imajo otroci v mestih na voljo veliko več dejavnosti kot podeželski, zato se odločajo za druge obšolske dejavnosti,« je povedal poveljnik šentjurskih gasilcev Danilo Matuš. »Pri gasilcih otrok ne bo postal Ronaldo ali veliko zaslužil. Pri nas delamo vse prostovoljno,« se je še pošalil poveljnik.
Gasilstvo je bilo v preteklosti bolj tradicionalno. »Včasih je bilo načeloma tako, da je otrok gasilstvo prevzel od staršev, danes ni več tako. Vsaj ne v tolikšni meri, kot je to veljalo v preteklosti. Namesto tega se novi člani pridružujejo po prijateljskih vezeh. Torej če je kdo gasilčev prijatelj, obstaja večja možnost, da se bo tudi sam pridružil gasilcem,« je povedal Matuš. Zgodi se tudi, da skupina fantov med gasilce privabi dekleta ali obratno.

Dekleta predstavljajo približno tretjino vseh šentjurskih gasilcev. »So tudi izobražena, z vsemi izpiti in sposobna, vodijo tudi intervencije,« je povedal Anton Kukovič, ki je že 53 let gasilec. »Žalostno je, da imamo letos 150-letnico, pri čemer sem bil gasilec že takrat, ko smo praznovali stoletnico,« se je pošalil Kukovič.
Nove gasilce v društva privabijo tudi nesreče, ko ljudje začutijo, da bi radi pomagali, in se včlanijo v društvo. Nedavno so se v šentjursko društvo tako včlanili trije novi člani. Poveljnik Matuš to pripisuje tudi visokemu ugledu gasilcev, ki ga uživajo v Sloveniji.
Družinske vezi
Kljub novim načinom pridruževanja gasilcem so družinske tradicije gasilstva še vedno pomembne. Pred leti je družina Kukovič imela svojo tekmovalno desetino. »Moj stari oče je zelo dolgo sodeloval pri gasilskih tekmovanjih. Na enem od njih v Mariboru organizatorji mojemu očetu niso verjeli, da je star toliko, kot je. Nasmejal se je, pokazal na svojega očeta za sabo in rekel, naj kar njega vprašajo. Moj stari oče je bil takrat star sto let. Dobro smo se nasmejali,« se spominja Kukovič.

Adrijana in Gašper Pajk že dve leti sodelujeta kot operativna gasilca. »Na intervenciji nisva mama in sin, ampak tovariša,« je povedal Gašper, ki je pri gasilcih še skoraj celo življenje, saj je že kot majhen otrok z mamo prihajal v gasilski dom, pred dvema letoma, takoj ko je dopolnil 18 let in seveda opravil potrebne izpite, pa je postal tudi operativni gasilec. Kot pravita, je pomembno, da zna gasilec ločiti osebno življenje od gasilskega in takrat ko je treba, pristopiti profesionalno.
Intervencije
Lani so šentjurski gasilci presegli svoje večletno povprečje med 40 in 50 intervencij, saj so jih opravili kar 73. Pred desetletjem so približno polovico intervencij predstavljali požari, danes jih je manj. »Zdaj je več tehničnih intervencij, kamor spadajo intervencije ob neurjih, kot so na primer tiste, kjer prečrpavamo vodo ali prekrivamo strehe. Požari predstavljajo približno tretjino intervencij, povprečno se intervencije udeleži približno 13 ali 14 gasilcev,« je povedal poveljnik. V Šentjurju največkrat gori v naravi. »To je predvsem takrat, ko ljudje kljub prepovedi kurijo zunaj in jim ogenj uide izpod nadzora,« je opozoril Matuš.
Anton Kukovič je opozoril tudi na sršenja gnezda. Tudi teh so letos odstranili precej, saj lahko predstavljajo nevarnost za ljudi. »Letošnje leto je bilo kar ugodno za sršene. A smo se jih dobro lotili. Oni so bili tisti, ki so kratko vlekli,« se je pošalil poveljnik.

Gasilski dom
Na začetku organiziranega gasilstva so gasilci na severu šentjurskega trga imeli postavljen skromen lesen objekt, trenutni gasilski dom pa je že postal premajhen za potrebe sodobnega gasilstva. Zato v Šentjurju načrtujejo novega, ki ne bo le gasilski dom, ampak bodo Šentjurčani v novi stavbi gostili tudi policiste in bo tako nastal intervencijski center, za katerega upajo, da bo svoje naloge lahko uspešno izpolnjeval čim dlje.
Trenutni gasilski dom ne ustreza več zahtevam sodobnega gasilstva. Tako na primer tudi garaža skoraj ni več dovolj velika, da bi vanjo lahko parkirali tovornjak. Že nekajkrat so morali prirediti gasilski dom, med drugim so morali poglobiti dno garaže. »V novem intervencijskem centru bi radi imeli toliko prostora, da se bomo lahko okoli njega peljali s tovornjakom,« je povedal poveljnik.
Nov intervencijski center ne bo zgrajen v nekaj dneh, a šentjurski gasilci upajo, da ga bodo dočakali čim prej.

Foto: Andraž Purg