© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

FOTO: Dan odprtih vrat stiške opatije


dolenjski-list
B. B.
28. 11. 2019, 16.00
Posodobljeno
11. 12. 2019 · 14:16
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

samostan_sticna_01.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
samostan sticna 01
samostan_sticna_03.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Stiški opat Maksimilijan File in ivanški župan Dušan Strnad. (Foto: B. B.)
samostan_sticna_19.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Samostan je star že skoraj 900 let. (Foto: B. B.)
samostan_sticna_05.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
V samostanu je na ogled tudi zelo zanimiva zbirka Muzeja krščanstva na Slovenskem (Foto: B. B.)

Najstarejši samostan na Slovenskem, Cistercijanska opatija Stična, je danes pripravil dan odprtih vrat. Obiskovalcem so predstavili življenje za zidovi skoraj 900 let stare ustanove in njeno bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, pohvalili pa so se tudi s pestro ponudbo izdelkov, ki nastajajo v sklopu opatije.

V samostanu, ki je bil ustanovljen leta 1132, danes živi 11 menihov, od avgusta pa ga vodi novi opat Maksimiljan File. Dan menihov je zaznamovan z molitvami, največ delovne energije pa vložijo v vzdrževanje samostana, ki je eden največjih večjih kulturnih spomenikov v državi. Organizirajo tudi različna duhovna srečanja in pastoralne dejavnosti, radi pa sprejmejo tudi obiskovalce, ki si želijo ogledati samostan.

Menihi izdelujejo tudi različne izdelke in pridelujejo hrano. Večino zelenjave za lastne potrebe pridelajo na zelenjavnem vrtu, v lekarni, ki deluje v sklopu samostana, pa ponujajo zeliščne čaje, mazila, tinkture in druge izdelke pod blagovno znamko patra Simona Ašiča, znamenitega slovenskega zeliščarja, ki je večino svojega življenja preživel v stiški opatiji.

Za samostanskimi zidovi delujeta tudi Muzej krščanstva na Slovenskem in zavod za vzgojo in izobraževanje Ciiserca, opatija pa je ves čas svojega delovanja tudi tesno povezana z lokalnim in širšim okoljem, v katerem je pustila zelo močan duhovni, kulturni in tudi gospodarski pečat. Malokdo na primer ve, pripoveduje pater Maksimilijan, da so menihi, ko so leta 1132 prišli v Stično, s seboj pripeljali prvi železni plug na Slovenskem, kar je v takratno kmetijstvo prineslo pravo revolucijo. Pozneje so se usmerili v bolj kulturno in izobraževalno delo; med drugim so v samostanu nastali znameniti Stiški rokopisi, v njem je ves čas delovala tudi šola.

Več o bogati zgodovini stiške opatije in njenem življenju danes v prihodnji številki Žive.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.