Arhiv Štajerskega Tednika

Mihaelu Kasašu na njegovem posestvu dela nikoli ne zmanjka, a je kljub temu zelo dejaven tudi na dobrodelnih taborih. Dobrodelnost mu namreč veliko pomeni. »Zakaj ne bi pomagal, če lahko, čeprav sem zaradi tega za dva tedna delo na kmetiji prepustil staršema. Rad imam otroke in upam, da jih bom kdaj imel tudi sam. Ni treba, da bodo ravno moji, v Sloveniji je namreč veliko otrok, ki potrebujejo rejništvo, nadomestne starše. Če bi se odločil za ta korak, bi bil otrok iz Slovenije. To pa iz preprostega razloga, ker želim v prvi vrsti pomagati doma.«

Mihael, ki je pripadnik madžarske manjšine v Sloveniji in se doma pogovarjajo madžarsko, je samski, a vedno ni bilo tako. Enkrat je že bil poročen, a je zakon trajal le leto in pol. Kljub temu ima nanj lepe spomine, v katere se vrne ob pogledu na družinski album. »Bila je zanimiva izkušnja, čeprav sva že od vsega začetka slutila, da se ne bo obneslo. A sva kljub temu poskusila. Razšla sva se kot prijatelja, brez jeze in slabe volje. Prepričana sva bila, da bova vsak zase našla srečo v življenju. Ker nisva imela otrok, je bila ločitev enostavna.«

Doktor znanosti

Preberite več v Štajerskem Tedniku