Kljub slabi vremenski napovedi je pohod po poteh naravne in kulturne dediščine uspel. Na začetku pohoda je bilo še nekoliko megleno, za Koglom pa se je že jasnilo. Pohodniki so z zanimanjem opazovali razigrano dekletce, ki se je tega pohoda udeležilo že drugič.

Mimo cerkve sv. Jakoba na Cerovcu smo nepričakovano hitro prispeli v Mlado goro, od koder je bil nepozaben pogled na mokrišče Zdravci. To zanimivo posebnost je pohodnikom predstavil naravovarstvenik Jani, pogledi pohodnikov pa so uhajali na cvetoča kostanjeva drevesa, ki za letos napovedujejo bogato jesensko bero.

Sredi vasice Sela smo zapustili asfaltno cesto in se podali v dolino najdaljšega potoka na Slovenskem – Radulje. Preden smo prečkali stoletno brv, smo si ogledali ostanke apnenice, kjer so še po drugi svetovni vojni žgali apno.

Vzpon po ozki planinski stezici pohodnikom ni delal težav, nad sabo pa smo že opazili električni daljnovod, ki tudi osamljenega popotnika usmeri navzdol po slabo uhojeni stezi do rimske vojaške utrdbe Gradec. Tu je še lepo viden del mogočnega obzidja, ki je varoval krščansko cerkvico in na terasah bivalne stavbe rimskih vojakov, ki so v 5. in 6. stoletju varovali rimsko cesarstvo pred vdori ljudstev z vzhoda. V neposredni bližini postojanke so se pohodniki sladkali z aromatičnimi gozdnimi jagodami.

Po ozkem kolovozu smo prispeli v Hom, kjer nam je Milena povedala zanimivo zgodovino mlina, Stane in Milan pa sta nas že vabila na obaro, ki se je ob čaši cvička še kako prilegla. Prijeten počitek in ogled obnovljenega mlina nam je vzel dobrih trideset minut. Še nekaj korakov in že smo bili v soteski Radulje v Klevevžu, kjer so slapiči peli stoletno pesem, ki je navdihnila pesnika in številne raziskovalce. Pod košato lipo nam je kustosinja Majda Pungerčar spregovorila o bogati zgodovini Klevevža in številnih naravnih znamenitostih.

Zaključni del pohoda je bil po gladkem kolovozu skozi cvetoč kostanjev gozd, v košatih krošnjah nad nami pa je na tisoče čebel srkalo sladko medičino.