Da bi Knobleharja ponovno odkrili in bolj cenili
Jutri bo minilo točno dvesto let od rojstva dr. Ignacija Knobleharja (1819-1858), velikega Slovenca, ki izhaja iz Škocjana. Občina je v letu, ki mu ga je posvetila in ga poimenovala Knobleharjevo, pripravila kup dogodkov, s katerimi bo veliki misijonar in Slovenec postal bolj prepoznaven v širšem slovenskem prostoru - spomnimo na izid Knobleharjeve znamke, razne razstave, šmarnice, jutrišnjo Knobleharjevo akademijo, itd. Kot kažejo odzivi, trud ni bil zaman, Knoblehar stopa v zavest Slovencev, kar je gotovo prav.
Knoblehar je bil velik duhovnik, misijonar, znanstvenik in raziskovalec, človek, ki je v svojem času kot belec dosegel najjužnejšo točko v osrčju afriške celine, vnet misijonar in vzgojitelj, neustavljiv evangelizator afriških plemen, borec za dostojanstvo črnega človeka.
Da bi ga ponovno odkrili in bolj cenili, je Občina Škocjan v sodelovanju s Škofijo Novo mesto sinoči v Baragovem zavodu o njem pripravila simpozij. O Knobleharju so tako spregovorili štirje strokovnjaki ter njegovo osebnost in delo osvetlili še s strokovnega vidika.
Štirje predavatelji
Dr. Bogdan Kolar je imel zanimivo predavanje z naslovom Misijonski duh Cerkve na prehodu iz 18. v 19. stoletje , dr. Stane Granda je pripravil predavanje z naslovom Socialno in kulturno okolje Knobleharjeve mladosti - zaradi njegove odsotnosti ga je prebrala s. Damjana Tramte, s. dr. Ivanka Tadina je spregovorila o Ignaciju Knobleharju kot odličnem apostolu črnih, predavanje velikega poznavalca Knobleharja dr. Marka Freliha, doktorja arheoloških znanosti, univerzitetni diplomirani arheolog iz Slovenskega etnografskega muzeja, pa je prispevalo k predstavitvi 170 let Knobleharjeve muzejske zapuščine.
Dragocena Knobleharjeva zbirka
Kot pravi Frelih, v muzeju hranijo Knobleharjevo zbirko, ki šteje okrog 230 predmetov in je najstarejša afriška zbirka v Sloveniji, zato so nanjo še posebej ponosni. Knoblehar jo je prinesel leta 1850 in jo je zbral na prvi poti, ko se je z ladjo vračal iz Kartuma proti jugu oz. ekvatorju, se srečal s številnimi ljudstvi in od vsakega je prinesel v Ljubljani nekaj značilnih predmetov. Tu je organiziral veliko razstavo. Nekaj predmetov je prinesel tudi na Dunaj - tu jih je zdaj 65, saj je imel pri svojem delu poleg velike podpore rojakov tudi podporo avstro ogrskega cesarja Franca Jožefa in uradne Cerkve.
»Knoblehar je bil najprej misijonar, potem vsestransko zvedavi mož, ki je med prvimi raziskoval reko Beli Nil in tega projekta se je lotil zelo načrtno - zbiral je podatke, si vse zapisoval in očitno je imel velike ambicije, da bi enkrat naredil neko monografijo in temeljno raziskavo o afriški reki. Prizadeval si je odkriti izvir Belega Nila, ki takrat še ni bil znan. Nedvomno je Knoblehar s svojimi prispevki, objavljenimi v evropskih časopisih, spodbudil tudi druge raziskovalce,« meni dr. Frelih.
Kdaj do časti oltarja?
Simpozij o Ignaciju Knobleharju je tako podal širši okvir velikega misijonarja - od kod je izhajal ta mladi fant, kakšno je bilo njegovo domače okolje in takratni cerkveno-družbeni okvir v Evropi, podrobneje pa je predstavil tudi njegovo pastoralno in raziskovalno delo med afriškimi plemeni.
Na dogodku, ki se ga je med drugim udeležil tudi beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar (škocjanski rojak), je zbrane nagovoril novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Spomnil je, da Slovenci ne cenimo dovolj svojih mnogih vrlih mož, med njimi tudi Knobleharja, ter zaželel, da ta pride globlje v našo zavest in nekoč tudi do časti oltarja. »Morda je ta simpozij prvi kamenček v mozaiku, ki bo prispeval k razglasitvi Knobleharja za blaženega,« je dejal.
Simpozij, ki ga je vodil Janko Pirc, je popestril nastop mladih glasbenikov: pevke Klare Klemenčič ob kitarski spremljavi Aleša Zorka.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
