Lep je svet, ko ga gledaš in ko vstopiš vanj skozi šivankino uho. Da se tega ne da? O, da se. Temu skozi svojo življenjsko zgodbo pritrjuje tudi Patricija Pašič s Štrekljevca.

Po četrtem otroku in deljenem delavniku na delovnem mestu je bila primorana pustiti službo in se prepustiti skrbi za družino in ostarelo teto, ki si je ravno v tistem času tudi polomila kolk in obležala na postelji. Svoje delo je Patricija opravljala z velikim veseljem, zato je odpoved direktorju izročila s solzami v očeh. Hudo ji je bilo, vendar je čutila, da je tako prav. Vedno je verjela, da se dobro z dobrim vrača.

»Ker živimo na vasi, so bili na prime, razvozi po glasbenih in plesnih šolah moj in možev vsakdan. Ostala sem doma in skrbela za dom, družino in ostarelo teto, ki ima danes 86 let. Vsakodnevna skrb za starejšega ni vedno lahka, je pa velik blagoslov, saj nas ravno ti krhki ljudje, polni življenjskih preizkušenj, veliko naučijo. In prav od nje sem dobila svoj prvi šivalni stroj,« se Patricija poglobi v spominih še nekoliko bolj v pretekla leta.

Srečna mama

Srečna mama Patricija šiva v svoji šivalnici v zgodnjih jutranjih urah, ko še vsi sladko spijo. Tako je to zdaj, potem ko je v spletu omenjenih družinskih okoliščin začela biti in je tudi postala šivilja. »Po rojstvu najine najmlajše hčere sem začela s šivanjem unikatnih stvari za našo deklico. Za ta začetek ima največ zaslug moja srčna prijateljica Urška Šavli, za kar sem ji neizmerno hvaležna. Tudi ona šiva čudovite unikatke za svoje otroke. Spodbujala sem jo, naj naredi tečaj za izdelavo aplikacij. In Urška je pripravila tečaj pri Bernardi Kump v Belokranjskem izročilu, kjer se nas je zbralo okrog deset mamic, željnih izdelave aplikacij,« pravi Patricija.

Mogoče besedo ali dve o aplikaciji. Beseda je danes široko znana, kot najbrž ni bila še nikoli. Danes že majhni otroci čebljajo: aplikacija. Ampak aplikacija v svetu računalništva ljudem pomeni digitalno orodje, ki si ga človek namesti na računalnik ali telefon. Aplikacija v šiviljstvu je nekaj drugega. »Aplikacija je izrezan motiv, ki ga narišem, izrezljam, sestavim in prišijem na oblekice, nahrbtnike ali odejice za malčke. Tako postajajo stvari unikati za malčke, saj ni enakih stvari,« pojasni Patricija.

Na omenjenem tečaju za aplikacije se je Patricija dokončno zaljubila v šivanje. »To je bil moj edini tečaj, saj nikoli ni bilo časa, in tako sem večino noči namenila branju knjig o šivanju in sem šivala in parala,« pravi Patricija. Sama sebi se je v svojih šiviljskih začetkih mogoče zdela kot tista mojškra Klara, ki podnevi šiva, ponoči pa para. A vsa ta njena zvestoba šivanki se je razmahnila v nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi človeku. Patricija je z vsakim novim dnem vstopala globlje v neskončni svet šivanja, v to brezmejnost premalo priznanega umetniškega ustvarjanja, katerega prapočelo je v pradavnini v nekakšni nam nepoznani koničasti stvari, s katero so tedanji ljudje naredili prvi vbod skozi živalsko kožo in skozenj potegnili nekakšno nit, čemur bi danes rekli šivanje.

Kmalu so se v Patricijine izdelke zaljubile tudi njene prijateljice in tako se je odločila, da si delo registrira in tako tudi kaj objavi na družbenem omrežju Facebook. Hitro je stran Happy mum postala zelo obiskana in dela v šivalnici ni zmanjkalo.

Ko imaš vse

»Ko sem se odločala za poklic, sem si vedno želela opravljati delo vzgojiteljice ali delavke v domu starejših. Na koncu sem na mamino željo postala komercialistka, kar mi tudi pri današnjem delu zelo koristi. Sedaj imam vse, saj sem doma vzgojiteljica, učiteljica in oskrbovanka starejših. Vedno pravim svojim otrokom: 'Kar si močno želite, to zagotovo dobite in v tem tudi uspete',« pravi Patricija.

Šiva, riše, rezlja in spet šiva. »Te stvari mi vzamejo veliko časa, ampak to delam najrajši. Ker pa sem čez dan še vedno samo mamica, me delo ob jutrih in večerih v šivalnici zelo sprošča,« pravi. Ob večerih se ji sedaj pridruži tudi mož Janez. Mož šiva kuhinjske krpe, ki so tako vedno na zalogi, sedaj pa že obvlada tudi šivanje kap, trakov in rutic slinko za otroke. »In tako se lahko skupaj pogovarjava, se smejiva, rešujeva starševske zagate in ustvarjava za najbolj srčna bitja na tem planetu – otroke,« nas Patricija še s temi besedami povabi na popotovanje skozi šivankino uho.

Njeno že omenjeno sporočilo otrokom, »kar si močno želite, to zagotovo dobite in v tem tudi uspete,« ne izzveneva v prazno. »Tako najstarejši sin s srcem in dušo igra pri ansamblu Mladi Belokranjci, hči Lana pa vsakodnevno skrbi in uživa s svojimi konji ter pri svojih sedemnajstih letih že stopa na začetek podjetniške poti, ki ji jo nudi njena Mala Elita, kot je svojemu tovrstnemu delu dala ime na Facebooku,« Patricija predstavi še nekaj družinskega dogajanja in dela. Namreč: ob tem, da ima ona registrirano osebno dopolnilno delo, ima mož registrirano ježo konj kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, kjer hči vodi ježo in delavnice za otroke. To počne med počitnicami, saj drugače nima časa, ker obiskuje 3. letnik gimnazije in ji učenje vzame ogromno časa. To njihovo ukvarjanje s konji pa pomeni tudi, da tu otroci in starejši lahko zajahajo pravega konja in se za nekaj časa odmaknejo od hitrega tempa življenja in zaživijo z naravo.

Šivalnica Happy Mum, Srečna mama torej, živi svojo srečo tudi in predvsem zaradi mladih in majhnih ljudi Matic (21 let), Lana (17, oziroma prav v teh dneh 18), Žan (12), Nejc (10) in Mija (4 leta), zaradi teh njenih, teh njunih petih otrok. Njim, pa ne samo njim, ampak vsemu svetu, ki je tako neskončno lep, ko ga gledaš in ko vstopiš vanj skozi šivankino uho, Patricija sporoča iz vsega srca: »Vse, kar delate, delajte s srcem in uspeh je zagotovljen. Ni vse v denarju, veliko stvari je očem skrito. To je sreča in notranje zadovoljstvo, ko nekoga osrečiš.« In kot za nekakšen dodatek še nekaj bolj osebnega: »Zahvale zadovoljnih kupcev meni štejejo največ.«

Članek je bil objavljen v 1. številki Dolenjskega lista 7. januarja 2021