Bučemanija
V teh dneh je po naših mestih in vaseh videti ogromno buč. Ne mislimo na tiste, ki hitijo v šole, službe, vrtce (bučke) ali kamorkoli že, pač pa mislimo na sadje. Ja, buče niso zelenjava, ampak so sadje, in to zelo zdravo sadje. A o tem kasneje. Nas je namreč predvsem zanimalo, od kod in zakaj ljudje tako radi ustvarjajo prave instalacije iz buč. Z vprašanjem smo se odpravili h kustodinji za etnologijo v Dolenjskem muzeju Ivici Križ. ''Po mojem gre le za željo po okraševanju in menim, da so te zadeve prišle v Evropo iz ameriških dežel. Tam imajo namreč bučne festivale in tekmujejo, kdo je vzredil največjo ali najlepšo bučo. V zadnjih desetletjih pa so ti festivali dobili domovinsko pravico tudi v Evropi in med najbolj znanimi je tisti pri gradu Ludvigsburg blizu Stutgarta, ki ga v velikem številu obiskujejo tudi Slovenci,'' nam je pripovedovala Ivica Križ. Seveda tudi pri nas vsako leto v več krajih prirejajo razstave, pa tudi tekmovanja. Prvi pa so začeli v Arboretumu Volčji potok in v Mozirskem gaju.
Treba je priznati, da je pogled na buče prav lep in, morda se je zdelo samo nam, buče izžarevajo neko pozitivno energijo. Ivica se je strinjala z nami in dodala, da so buče najrazličnejših oblik in barv, toplih barv, ki vzbujajo veselje do življenja. Kako tudi ne, saj imajo same dolgo življenjsko dobo, tako da nas bodo razveseljevale še dolgo potem, ko bo šopek cvetja že ovenel. Za povrh pa so še koristne. Nekoč so jih ''mleli'' samo pujsi, danes pa so hudo cenjene v kulinariki. Tistim, ki prisegate le na bučno olje, povejmo, da so menda zelo zdrave in zoper mnoge bolezni. Ne bomo se razpisali na to temo, ker je bilo to že skoraj prevečkrat povedano.
Tako kot smo prek luže uvozili Valentinovo smo uvozili tudi noč čarovnic (31.10.), ki pa je dejansko dan vseh svetih, oziroma naš dan mrtvih. V Ameriki to pač praznujejo bolj bučno (morda ima ta besedica tudi kakšno povezavo z bučami) kot pri nas. Gre pravzaprav za maškarado, ob kateri pripovedujejo grozljive zgodbice, ker je vse skupaj povezano z duhovi in čarovnicami. In to se prijema tudi pri nas, saj je vse več lokalov, ki prirejajo razne ''žure'', ki jih predvsem mladi z veseljem obiskujejo. Da to ne bo zamrlo, skrbimo tudi z raznimi delavnicami na temo buč za otroke v vrtcih, šolah in, kot nam je povedala Ivica Križ, tudi v Dolenjskem muzeju. Ni pa to nekaj povsem novega. Že pred desetletji smo otroci izrezovali buče in vanje postavljali svečke, pa sploh nismo vedeli, da obstaja noč čarovnic. Bilo je zanimivo in čisto malo tudi strašljivo ter kot tako zanimivo za otroke.
Da so buče silno zdrave smo že zapisali, zdaj bomo pripisali le to, da med drugim zavirajo biološko staranje. Zanimivo pri buči je tudi to, da je bučni cvet odprt le en sam dan, da so nekoč iz posušenih izdelovali različna glasbila, da so izdolbene uporabljali kot posodo pa je, menimo, splošno znano.
Niso pa vse buča primerne za kulinarične podvige. Katere so prave, boste najlažje ugotovili tako, da bučo prerežete in poližete. Če boste občutili grenkobo, vedite, da ta buča ni za v kuhinjo.
Sklenimo to pisanje z ugotovitvijo, da so buče v zadnjih letih postale prav slavno sadje (v občini Kozje je celo krajevna skupnost Buče). Da pa res zavirajo biološko staranje, pa malo dvomimo, kajti znano je, da buče tudi danes silno radi jedo prašiči, a glej ga vraga, kljub velikim količinam buč, ki jih pojedo, nihče ne dočaka... kaj visoke, še solidne starosti ne!
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
