Ostati brez roke, noge ali kakšnega drugega organa je za vsakogar velik šok in velika preizkušnja. Kako to sprejeti, kako živeti, kako se spopasti z izzivi, katerih zdravi sploh ne opazijo? Pri tem lahko veliko pomaga tudi Društvo amputirancev Slovenije, ki se je do lani imenovalo Medobčinsko društvo amputirancev Dolenjske in Bele krajine.

Pridobili so namreč status reprezentativne invalidske organizacije in status društva, ki deluje v javnem interesu, in so člani Nacionalnega sveta invalidov Slovenije.

»Namen društva je povezovanje nas, amputirancev, in uporabnikov ortopedskih pripomočkov za lajšanje vsakodnevnih težav in ohranjanje psihofizične kondicije. Prav tako nudimo formalnopravne nasvete, organiziramo večdnevna termalna zdravljenja, druženja in izlete, ki so cenovno dostopni, piknike, avgustovsko srečanje na Gorjancih, martinovanje, decembra obiščemo težje invalide in pripravimo silvestrovanje … Organiziramo tudi strokovna in zdravstvena predavanja na URI Soča v Ljubljani in druga predavanja o problematiki invalidov po amputaciji. Vse v želji, da pripravimo amputirance na novo življenje,« je v nekaj besedah orisal Alojz Golob, predsednik društva, ustanovljenega leta 2016.

Trenutno društvo šteje približno 110 članov iz vse Slovenije, računajo pa, da jih bo prihodnje leto že 250, saj so pospešili dejavnosti na občinski in državni ravni pri promociji prepoznavnosti društva.

Manjše pokojnine, slabše proteze

Kot je poudaril Golob, so invalidi, ne po svoji krivdi, prikrajšani za marsikatero stvar – tu izpostavlja pokojnine in proteze, brez katerih bi še težje živeli. »Borimo se za pravice, ki so že pridobljene, a so nam iz dneva v dan kratene. Ne bomo mirovali, ampak bomo glasni, zahtevali bomo, da nas bodo končno obravnavali enakovredno s preostalimi člani družbe. Trudili se bomo, da zaradi invalidnosti ne bomo imeli več manjše pokojnine, da bomo izenačeni z drugimi upokojenci – brez odbitka zaradi skrajšane delovne dobe. Nihče od nas si ni želel v pokoj, k temu nas je prisilila nesreča ali bolezen. Če pa invalid vztraja v delovnem razmerju, je prisiljen vzeti manj zahtevno delo, kar posledično pomeni nižjo plačo in tudi nižjo pokojnino,« je poudaril.

Prav tako, je nadaljeval, »se moramo vsi boriti, da nam bodo tudi socialna zavarovanja pomagala pri invalidskih protezah, ne pa da se varčuje na naš račun. Gotovo bi bilo bolje, da bi dobili kakovostnejšo, sicer nekoliko dražjo protezo, ki bi jo lahko uporabljali dalj časa, več let, kot pa tisto, ki nam jo dodelijo.« Opozoril je tudi na omejeno dostopnost do javnih ustanov, saj marsikatera še vedno ne nudi invalidom prijaznih dostopov.

Šport in kultura

Pomembno vez med člani predstavljata tudi šport in kultura. V Društvu amputirancev Slovenije imajo tako tudi pevsko skupino, v kateri prepeva devet članov in jo vodi Tone Fink, in športno sekcijo. Za svoje športe so vzeli kegljanje na vrvici, elektronski pikado in šah.

Še nekoliko obširneje smo o društvu pisali v 52. številki Dolenjskega lista z dne 27. december 2018.