© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Bili smo v Münchnu :)


dolenjski-list
Anja Šribar, 3. B, Gimnazija Brežice
24. 1. 2011, 11.10
Posodobljeno
11:35
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

munchen_skoraj_skupinska_1_.jpg
munchen_skupinska_1_.jpg
Skupinska slika.

19. decembra lani smo se sredi noči (ob peti uri zjutraj) naložili na avtobus in se odpeljali proti Nemčiji. Pot se je vlekla dolgih 6 ali 8 ur in končno smo prišli na prvo »postajo«, kjer smo si ogledali Linderhof, enega izmed treh pomembnejših gradov.

Z razbolelimi zadnjicami smo se odpeljali proti Garmisch Partenkirchnu. Videli smo ogromne skakalnice in nobenega smučarskega skakalca. :( Po obilnem kosilu nas je čakala skoraj 2-urna vožnja do končne postaje – Münchna (avč, naše riti).

Ogledali smo si BMW muzej; ta je bolj navdušil fante, vendar smo kasneje na svoj račun prišla tudi dekleta. Vzeli smo si debelo uro časa za večerni sprehod po mestu in za ogled izložb priznanih oblikovalcev. Punce smo ugotovile, da bi si v takšnih trgovinah s svojim »bogastvom« lahko privoščile le par uhanov, pa še za te bi morale šparati kar nekaj časa. :/ Naša Petra pa se je odločila, da »zahakla« starega in bogatega (predvsem to) Nemca. :D

Še ena stvar, ki smo jo pogruntale: nemški fantje niso ravno lepotci! Niti enega samega fanta/moškega nismo videle, ki bi nam bil všeč. Razen v BMW muzeju smo opazile študenta v črtastem modrem puloverju, ki je bil lušten, ampak se je na koncu izkazalo, da je Slovenec. ;)

Proti večeru smo končno prišli v naš hostel. Šli smo pod tuš, se preoblekli, dobili v naši sobi … in ja, imeli smo se fajn! :)))

Naslednje jutro smo se po zajtrku odpravili na pot s tramvajem, si ogledali nekaj znamenitosti in imeli nekaj ur časa za nakupe in (spet obilno) kosilo. Kar precej izmučeni smo se odpravili še proti Allianz Areni, kjer smo si lahko ogledali le trgovine, restavracijo in WC-je; tribun in igrišča pa žal ne, saj ob ponedeljkih ogled ni možen. Kljub končnemu razočaranju smo se z lepimi vtisi namestili na sedeže in se odpeljali proti naši ljubi Sloveniji.

Na idejo drugih se je naš Ogi (ja itak, kdo pa drug :D ) naši spremljevalki Iris Karalič zahvalil z veliko Milko brez lešnikov (ker ne mara z lešniki); naši profesorici in organizatorki Renati Gavranič pa z Milka bonboniero Kleines Dankeschön (bi Vam kupili večjo, pa je ni bilo :/ ).

Hvala obema profesoricama za odličen izlet in spremstvo. Imeli smo se super ful kul! :)

Pa še predlog na naslednje leto: Več dni, manj delovnih listov! ;)


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.