Bela jelka v vsako celico, družino in dom
O cenjenih zeliščih iz mnogih tujih dežel vemo že marsikaj, saj o njih predavajo, jih ponujajo in reklamirajo. Francozi na primer poznajo učinke aromaterapije in zelo cenijo francoski rdeči bor. Tudi Rusi s ponosom proučujejo in cenijo svoja zdravilna drevesa s sibirsko cedro na čelu. O iglavcu iz naših gozdov, beli jelki, pa veliko ljudi še ni slišalo, čeprav se zadnje čase o tem veliko govori. Od zadnjega Četrtkovega srečanja članov Univerze za starejše RIC Novo mesto pa je kar 20 članov spoznalo dobrodejne učinke te kraljice roških gozdov.
Kočevski Rog je najstarejši pragozd in največji evropski gozd. V njem smo že mnogi občudovali in objemali največjo jelko, a o njeni zgodovini, biologiji in koristnosti še nismo vedeli nič. Stane Benedetič, nosilec projekta Bela jelka - stara tradicija, nova spoznanja, je predstavil njeno vrednost in pomen. Zgodovinsko gledano, so ljudje v naših krajih, od nekdaj poznali čaj iz lubja in vej bele jelke, saj bližina gozda pač ponuja svoje darove. Tudi živali v gozdu so dobri iskalci nujno potrebnih hranil. Nagonsko in po potrebi grizljajo lubje in veje jelk, ki jim tako nudijo pomembno biološko podporo. Stara tradicija postaja vedno bolj aktualna za modernega človeka predvsem zaradi spoznanj in raziskav, ki jih, že nekaj let, izvajajo na Fakulteti za Farmacijo v Ljubljani.
Zavod za gozdove republike Slovenije skrbi in vrača jelki mesto, ki ji pripada. Odloča tudi o letnem poseku in skrbi za pogozdovanje. Zanimive so najmanj 20 let stare in nad 1000m visoko rastoče kočevske bele jelke. Iz vej, ki ostanejo po sečnji, se uporabi notranji, črni del ali grča. Zmlete grče namočijo v vodi, trde dele odstranijo, dehidrirani deli, ki ostanejo pa imajo zanimive in koristne učinke. Najpomebnejši sestavni del so polifenoli. Te proučujejo farmacevti in klinične študije dokazujejo, da lesni polifenoli koristijo in pomagajo pri mnogih potrebah in posebnostih sodobnega človeka. Spodbudne rezultate kažejo raziskave povezane s kontrolo sladkorja, saj znižuje glikemični indeks. Olajšajo tudi pretok krvi in telesu omogočajo več kisika za tvorbo energije, izboljšajo regeneracijo telesnih tkiv, povečajo vzdržljivost človeka, povečajo elastičnost in čvrstost kože, zavirajo odmiranje - pešanje možganskih funkcij. Toliko dobrodejnih lastnosti v gozdu! To so prava odkritja tako za farmacevte raziskovalce, kot tudi za zeliščno-gozdne navdušence. Tudi za nas so bila spoznanja na predavanju, nova odkritja. Pričakujemo tudi dobre izkušnje v praksi in smo, za taka spoznanja, zelo hvaležni. O naših izkušnjah pa bomo z veseljem poročali.
Povabite predavatelja Staneta Benedetiča, da vam razodene skrivnost slovenskih gozdov na čelu s spoznanji o polifenolih bele jelke, ki bodo kmalu postali izvor dobrega počutja, vitalnosti in energije za mnoge ljudi.
Na predavanju je bila tudi njegova hči, študentka na fakulteti za farmacijo, kjer že študenti spoznavajo rezultate študij in raziskav o beli jelki. Pripravila nam je zanimiv lesno-zeliščnosadni čaj z belo jelko, ter zanimivo kombinacijo zelenjavnega kakava z belo jelko. Prvo srečanje z okusi gozda je bilo zelo zanimivo in lahko rečemo presenetljivo prijetno. Narava torej ponuja, če jo poslušamo. Gozdovi so naše bogastvo, veselimo se njihovih darov. Nazaj k naravi torej!
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
