Ne stoj nad grobom, kjer ležim, ne joči,

ker ni me tam in ker ne spim.
Sem veter s tisočih strani,
sem lesk draguljev, ko sneži.
Sem sonce v žitu iz zlata,
ko dež jesenski šepeta.
In ko zbudi te jutra dah,
sem ptic ščebet, ki polni zrak,
ko krožijo v tišini v vis.
Sem zvezda, ki zate gori.
Ne stoj nad grobom, kjer ležim.
Ne joči. Ni me tu. Živim.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in krajanom z Velikega Kamna za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče in nesebično denarno pomoč. Najlepša hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsa toplina njenega srca bo za večno ostala z nami.