V. Tofaj

##IMAGE-4025019##

Ravno ko bi lahko z vrtov pobrali največ in najlepši pridelek, so prišle poplave in marsikomu v nekaj sekundah uničile ves trud.

Mišo Pušenjak, svetovalko, specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline, smo vprašali, ali je res vse izgubljeno in kako lahko spet oživimo poplavljene vrtove. Najprej pa je treba preveriti, ali so bili vrtički izpostavljeni potencialnemu onesnaženju z mikroorganizmi (kanalizacija, greznice/septične jame) in nevarnimi kemikalijami, kot so kurilno olje, mešanice naftnih derivatov, pesticidi, barve.

Korak 1: z vrta odstranimo naplavljeno zemljo in dodajmo kompost

»Popolnoma vsega se zdaj še ne da povedati, ker še ne vemo, ali je bila zemlja kontaminirana. To bi morali čim prej povedati strokovnjaki. Mislim pa, da po večini ni bila,« pravi Miša Pušenjak. »Sama bi pobrala vse, kar je preživelo poplave: korenje, čebulo, krompir …, to je vse treba pospraviti, ne čakati dolgo. Vse, kar je raslo zdaj, ni zastrupljeno oziroma onesnaženo, saj rastline še niso mogle vsrkati ničesar. Je pa treba vso zelenjavo dobro in večkrat sprati z vodo, morda celo dodati kateri izmed vod sodo bikarbono.«

Naplavine, torej tujo zemljo, če nismo prepričani, kaj je naplavilo, odstranimo. Če gre za hudourniške potoke v zgornjih tokovih rek in potokov, ni nujno, da so kontaminirani.  Če ni bilo kontaminacije, poglejmo, kaj je in bo preživelo. Večina rastlin bo preživela, najprej je treba vrt okopati, prezračiti, spraviti zrak v zemljo. Kdor ima dostop do komposta, naj ga kar skuša dodati, saj je odneslo tudi velik del rodovitne zemlje in skoraj zagotovo vsa hranila. Dodajamo ga do 10 l/m2, izjemoma pred zimo. Morda vam lahko kompost odstopi kateri od prijateljev ali sorodnikov. Kompost oziroma organska snov je največji akumulator vsega, česar si ne želimo v zemlji, prav tako nahrani in doda mikroorganizme, ki bodo poskrbeli tako za rastline kot za čiščenje zemlje.

Korak 2: posejmo križnice za zeleno gnojenje

Če nismo prepričani, ali je bil naš vrt s poplavami kontaminiran, Pušenjakova svetuje, da sejemo samo rastline s kratko vegetacijo (motovilec, špinača) in absolutno ne prezimnih vrtnin. »Poseje pa naj se po celotni površini križnice za zeleno gnojenje: to so bela gorjušica, oljna redkev, meliorativna redkev, morda celo prezimne ogrščice in repice. Teh se potem ne zadela v tla ali kompostira, ampak odstrani v mešane odpadke, saj so sposobne akumulirati veliko slabega. Če zemlja ni kontaminirana, jih podkopljemo in v mešanico celo dodamo detelje ter zadevo ponavljamo še nekaj let, morda v manjšem obsegu. Za rahljanje zemlje lahko dodamo agro zeolit ali bio oglje. Organska snov, zeolit in bio oglje so sposobni neželene snovi stabilizirati tako, da rastlinam niso dostopne.

Če nevarnosti kontaminacije ni, delamo enako, kompost, rahljanje, tudi agrozeolit, a sejemo vrtnine, ki jih še lahko. Teh pa je še kar nekaj. Sejemo še vedno korenček, peteršilj, blitvo, peteršilj (vse za pomlad in pozno jesen), motovilec, letne sorte solat, endivijo, radič (razen prezimnega ne več), in seveda špinačo, motovilec, rukolo, mesečno redkvico, v nižje ležečih krajih tudi črno redkev. Presajamo pa sadike cvetače, brokolija, ki bosta najbolje uspela prav zdaj posajena, kitajskega kapusa pak čoia, nadzemne kolerabice, zagotovo najdemo še kaj na vrtnarijah, ki so letos res dobro založene s sadikami. Morda se bo, tako kot pred leti, marsikje našla tudi kakšna, ki bo sadike podarila.«

Korak 3: krompir in čebulo bo treba skladiščiti drugače

Večino pridelka, ki je ostal na vrtu, lahko poberemo, težava je edino, če je v bližini poplavilo fekalije, kakšno naftne, oljne tankerje ali industrijo s sumljivimi snovmi, pravi Miša Pušenjak. V tem primeru za nekaj paradižnikov raje ne tvegajmo svojega zdravja in pridelek zavrzimo. Sicer pa bo letos na poplavljenih območjih treba razmisliti o nekoliko drugačnem skladiščenju zelenjave. »Jaz krompirja in korenčka ne bi skladiščila klasično, ampak bi ga spremenila v ustrezno obliko, velikost, in zamrznila. Enako velja za čebulo: sušenje ali praženje in hramba v kozarcih za vlaganje ali zamrzovanje,« dodaja.

Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 33, 12. avgust, 2023.