Težko dihate, čeprav so pljuča zdrava? Vzrok je lahko v jetrih
Zadihanost ni vedno posledica bolezni pljuč ali srca. Včasih se vzrok skriva v jetrih, opozorilni znaki pa so lahko precej nenavadni.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Ko nam začne zmanjkovati sape, običajno najprej pomislimo na pljuča ali srce. Toda pri ljudeh z boleznimi jeter se lahko razvije zaplet, ki vpliva na sposobnost telesa, da dobi dovolj kisika. Imenuje se hepatopulmonalni sindrom in ga je včasih težko prepoznati, saj se njegove težave lahko prekrivajo z drugimi zdravstvenimi stanji.
Kako lahko bolna jetra vplivajo na dihanje?
Jetra imajo v telesu številne pomembne naloge. Med drugim sodelujejo pri presnovi hranil, razgradnji škodljivih snovi in uravnavanju različnih procesov, ki vplivajo tudi na krvni obtok. Kadar so močno poškodovana, se posledice lahko pokažejo daleč zunaj trebušne votline.
Eden od možnih zapletov je hepatopulmonalni sindrom, ki se najpogosteje pojavlja pri ljudeh s cirozo jeter, lahko pa nastane tudi pri drugih jetrnih boleznih in portalni hipertenziji, torej povišanem tlaku v krvnem obtoku, ki vodi skozi jetra.
Pri tem sindromu se drobne krvne žile v pljučih nenormalno razširijo. Zaradi tega kisik iz vdihanega zraka težje prehaja v kri. Čeprav pljuča še vedno sprejemajo zrak, telo ne dobi toliko kisika, kot ga potrebuje.
Zdravniki še ne poznajo vseh razlogov za nastanek teh sprememb. Pomembno vlogo naj bi imele snovi, ki vplivajo na širjenje žil, med njimi dušikov oksid. Pri napredovali bolezni jeter se lahko njihovo ravnovesje poruši, kar vpliva tudi na pljučni krvni obtok.
Zadihanost, ki jo bolniki pogosto pripisujejo slabi kondiciji
Najpogostejši simptom hepatopulmonalnega sindroma je oteženo dihanje. Sprva se lahko pojavi samo pri hoji po stopnicah, daljšem sprehodu ali drugih telesnih naporih. Ko bolezen napreduje, pa lahko človeku zmanjkuje sape že pri povsem običajnih opravilih.
Težava je v tem, da imajo ljudje z napredovalo boleznijo jeter pogosto še druge razloge za utrujenost in zadihanost. Lahko so slabokrvni, imajo zmanjšano mišično moč ali pa se jim v trebuhu nabira tekočina, ki otežuje dihanje. Zato lahko mine precej časa, preden zdravniki ugotovijo, da je vzrok za težave prav motena izmenjava kisika v pljučih. Hepatopulmonalni sindrom se lahko razvija postopoma, nekateri bolniki pa v začetnih fazah sploh nimajo izrazitih simptomov.
Nenavaden znak: težje dihate stoje kot leže
Ena od posebnosti hepatopulmonalnega sindroma je, da se lahko zadihanost poslabša, ko človek vstane ali sede, medtem ko se v ležečem položaju izboljša. Ta pojav zdravniki imenujejo platipneja. Pogosto ga spremlja ortodeoksija, pri kateri se ob prehodu iz ležečega v pokončni položaj zmanjša količina kisika v arterijski krvi.
Gre za precej nenavadno kombinacijo težav. Pri številnih drugih boleznih, denimo pri srčnem popuščanju, je dihanje pogosto težje prav v ležečem položaju. Če človek z znano boleznijo jeter opaža, da se mu dihanje izrazito poslabša, ko stoji, je to pomemben podatek, ki ga mora povedati zdravniku. Takšen simptom sicer ni prisoten pri vseh bolnikih.
Na kaj moramo biti še pozorni?
Poleg zadihanosti se lahko pojavijo utrujenost, zmanjšana telesna zmogljivost in občutek pomanjkanja zraka. Pri izrazitejšem pomanjkanju kisika lahko ustnice ali koža dobijo modrikast odtenek. Pri nekaterih bolnikih se razvijejo tudi tako imenovani betičasti prsti, pri katerih se končni členki prstov razširijo, nohti pa postanejo bolj zaobljeni.
Ti znaki niso značilni samo za hepatopulmonalni sindrom, saj se lahko pojavijo tudi pri drugih boleznih srca in pljuč. Pomembno je predvsem, da bolniki z boleznimi jeter novih težav z dihanjem ne pripisujejo samodejno starosti, telesni teži ali slabi kondiciji.
Kako zdravniki odkrijejo težavo?
Ob sumu na hepatopulmonalni sindrom zdravnik najprej oceni dihanje in količino kisika v krvi. Pri tem lahko uporabi pulzni oksimeter, majhno napravo, ki jo namesti na prst. Vendar normalen rezultat takšne meritve bolezni še ne izključi. Za natančnejšo oceno je pogosto potrebna analiza plinov v arterijski krvi.
Pomembna preiskava je tudi ultrazvok srca s kontrastom, pri katerem v krvni obtok vnesejo drobne mehurčke. Z njihovo pomočjo lahko zdravniki ugotovijo, ali kri skozi pljučni obtok prehaja na način, ki kaže na nenormalno razširjene žile. Ker imajo bolniki z boleznimi jeter lahko tudi druge bolezni, ki povzročajo zadihanost, je treba izključiti še druge možne vzroke.
Ali je hepatopulmonalni sindrom ozdravljiv?
Zdravljenje je odvisno od resnosti bolezni in splošnega zdravstvenega stanja bolnika. Kadar je količina kisika v krvi prenizka, lahko zdravniki predpišejo zdravljenje s kisikom. To lahko ublaži težave in izboljša vsakodnevno delovanje, vendar ne odpravi sprememb v pljučnih žilah.
Za zdaj ni zdravila, za katero bi bilo zanesljivo dokazano, da lahko odpravi hepatopulmonalni sindrom. Presaditev jeter je edino uveljavljeno zdravljenje, ki lahko odpravi osnovni vzrok sindroma in omogoči izboljšanje oziroma normalizacijo izmenjave kisika. Okrevanje po presaditvi je lahko postopno in traja več mesecev. Ker hepatopulmonalni sindrom poslabša prognozo pri bolnikih z jetrnimi boleznimi, sta zgodnje prepoznavanje in pravočasna specialistična obravnava še posebej pomembna.
Kdaj je potreben pregled?
Vsaka nova ali nepojasnjena zadihanost si zasluži pozornost, še posebej pri ljudeh z že ugotovljeno cirozo ali drugo napredovalo boleznijo jeter. Če se težave stopnjujejo, če se pojavljajo tudi v mirovanju ali če človek opaža, da težje diha v pokončnem položaju, je potreben zdravniški pregled. Ob nenadni hudi zadihanosti, modrikastih ustnicah, bolečini v prsih ali motnjah zavesti pa je potrebna takojšnja nujna medicinska pomoč.
Hepatopulmonalni sindrom ni najpogostejši vzrok za težave z dihanjem, vendar opozarja na pomembno dejstvo: organi v našem telesu so tesno povezani in bolezen enega se lahko pokaže s simptomi, ki jih sprva sploh ne bi povezali z njim.
