Simbol slovenskega alpskega smučanja med tradicijo in izzivi prihodnosti
Pokal Vitranc ostaja pomembna blagovna znamka slovenskega športa in eden ključnih simbolov Kranjske Gore.
Po 65. Pokalu Vitranc sta Srečko Medven in Gregor Benedik spregovorila o prihodnosti alpskega smučanja, pomenu kranjskogorske tekme in izzivih, s katerimi se danes soočata tako organizacija velikih športnih prireditev kot slovensko smučanje na splošno.
Medven, dolgoletni generalni sekretar organizacijskega komiteja, se po več kot 30 letih poslavlja, oba z Benedikom, predsednikom OK Pokal Vitranc, pa poudarjata, da Pokal Vitranc ostaja pomembna blagovna znamka slovenskega športa in eden ključnih simbolov Kranjske Gore.
Benedik poudarja, da je ključno predvsem, da je bil tudi letošnji Vitranc organiziran na vrhunski ravni. Kako naprej, pa bo odvisno od dogovorov s Smučarsko zvezo Slovenije, ki je lastnica pravic do leta 2034. »Pokal Vitranc bo ostal, zagotovo. Kdo ga bo organiziral, kdo ga ne bo organiziral, trenutno ni jasno.
Najpomembnejše je, da je tudi ta, zadnji, za zdaj še v organizaciji ASK Kranjska Gora (Alpski smučarski klub Kranjska Gora), potekal na vrhunski ravni,« pravi in dodaja, da je klub v minulih desetletjih v dogodek vložil ogromno energije, znanja in infrastrukture.
Po njegovih besedah brez domačega kluba in njegove ekipe tekmovanja v Kranjski Gori ni mogoče izpeljati. »Dejstvo je, da brez nas oziroma brez ASK Kranjska Gora tekmovanja ne more biti. Tudi ženskega ne, tudi moškega ne. Imamo infrastrukturo ob sami progi, zemljišča v cilju, ogromno smo vlagali v ljudi in ekipo. Brez te ekipe je tekmo skoraj nemogoče narediti. Verjamem, da bomo uspeli združiti moči in zagotoviti Pokalu Vitranc še lepšo prihodnost.«
Medven po treh desetletjih odhaja s ponosom
Srečko Medven ob slovesu ne skriva čustev, vendar pravi, da ob odhodu čuti predvsem ponos. »Ponosen sem na vse, v bistvu na ekipo, ki je rasla skupaj s tekmo. Brez te ekipe takega tekmovanja ne moreš pripraviti in take ekipe drugje Sloveniji ni.«
Ob tem izpostavlja tudi vse, kar je bilo v teh letih narejenega na samem poligonu. »ASK je dolga leta vlagal v infrastrukturo na poligonu, da smo vsaj približno zagotovili potrebne pogoje za svetovni pokal. Od nakupa zemljišč do izgradnje energetskih in optičnih povezav, urejanja samega terena. Navsezadnje smo lahko ponosni na to, kar smo pripravili v Kranjski Gori in kar ji je dal ASK. Vrhunski dogodek, ki poteka v centru Kranjske Gore.«
Alpsko smučanje potrebuje več sistemske podpore
Velik del pogovora je bil namenjen tudi širši sliki slovenskega alpskega smučanja. Benedik meni, da si ta šport zasluži več pozornosti in predvsem bolj urejeno infrastrukturo. »Alpsko smučanje je že tako ali tako zanemarjen oziroma infrastrukturno podhranjen šport. Nimamo svojega nacionalnega panožnega centra z vso infrastrukturo in podporno finančno shemo. Tudi te prireditve bi si zaslužile zakonski način financiranja, da bi določen denar prišel od države za promocijo Slovenije in za vse, kar takšni dogodki prinesejo.«
Tudi Medven opozarja, da gre pri športu in športnih prireditvah za širše družbeno vprašanje. »Kdor je na oblasti, bi se moral zavedati, kaj imamo, kaj je bilo ustvarjeno v tem času in kako bi to zadržali. V teh časih po covidu, ko so se razmere zaostrile, tudi na trgu športnega marketinga, bi morali, če je interes zadevo ohraniti, najti konsenz med državo, lokalno skupnostjo in drugimi dejavniki.«
Ob tem doda še bolj neposredno: »Slovenska podjetja, ki so bila nekoč nosilci sponzorstev, smo prodali. Tujcev slovenski šport ne zanima, zasebnikov pa tudi ne. Družbene odgovornosti ni več. Potem pa flikaš, fehtaš, po domače povedano.«
Težava ni le denar, ampak tudi podmladek
Oba sogovornika opozarjata, da težava slovenskega smučanja ni le v financah. Benedik pravi, da je luknja v domačem alpskem smučanju velika. »Zadnjih 15 let očitno nismo naredili domače naloge. Ne bom kazal s prstom na nikogar, ampak nekaj ne funkcionira. Če Žan Kranjec neha smučati, še štiri leta ne bo nobenega dobrega. To je dejstvo.«
Po njegovem mnenju je težava predvsem v prehodu mladih iz klubskih programov v višje ravni tekmovanja. »Mi se v klubu trudimo delati drugače, ampak otroka približno do 16. leta še spraviš do nekega nivoja smučanja, potem pa mora v druge programe, če hoče napredovati. Tam pa enostavno izgine.«
Medven opozarja tudi na širše družbene spremembe. »Družbene razmere so se zelo spremenile. Ljudje imajo manj prostega časa, večina se težko prebija skozi mesec. Država je s svojimi zahtevami do civilne sfere prispevala svoj delež, da jih je od ogromnega števila alpskih klubov v Sloveniji ostalo manj kot deset. Tudi smučišč ni več toliko kot nekoč. Vse to se potem združi v situacijo, kakršna je danes.«
Ob tem je še bolj neposreden: »Preveč se je gradilo na uspehih, premalo pa na tem, kdo bo te generacije zamenjal.«
Vitranc kot športni in družbeni projekt
Medven in Benedik se strinjata, da Pokal Vitranc ni le športna prireditev, ampak mnogo več. »Vsi imajo občutek, da je Pokal Vitranc nekaj, kar se kar zgodi, ampak za tem pokalom, za to besedo je ogromno dela, ogromno preteklosti in graditve blagovne znamke, ne samo z denarjem, tudi s prostovoljci in pametnim delom,« pravi Benedik.
Oba poudarjata tudi, da vrhunski športni dogodek danes težko živi brez širšega spremljevalnega programa. Medven spomni, da so v Kranjski Gori že pred leti začeli graditi tudi zabavni del dogodka. »Nismo imeli več tekmovalcev, ki bi lahko zmagovali, zato smo leta 2004 začeli graditi vrhunski športni in zabavni dogodek v Kranjski Gori. In Največji slovenski Après ski zagotovo pritegne veliko ljudi. Šport in zabava morata iti z roko v roki.«
Oba sogovornika ob tem opomnita še na vlogo lokalnega okolja. Po njunem mnenju bi se morala lokalna skupnost še bolj zavedati pomena Pokala Vitranc za prepoznavnost Kranjske Gore in širše regije. Kot poudarja Medven, tak dogodek kraj postavlja na svetovni zemljevid, zato bi bilo smiselno, da ima tudi stabilnejšo in dolgoročno podporo v lokalnem prostoru.
Kakšen Vitranc si želita čez deset let?
Na koncu oba sogovornika ostajata previdno optimistična. Medven si želi predvsem, da Pokal Vitranc ostane na ravni, ki jo je dosegel letos. »Želim si predvsem, da Pokal Vitranc ostane na tem kakovostnem nivoju ali pa napreduje še višje. In da bi čez deset let spet imeli tri, štiri ali pet tekmovalcev, ki se bodo lahko borili za stopničke v svetovnem pokalu.«
Benedik pa poudarja, da je prav letošnja izvedba lahko dober zgled za prihodnost. »Letošnji pokal je bil nekakšna osnova, kako naj bi to potekalo. Če lahko vsako leto kaj dodamo, kaj nadgradimo. Jaz vedno pravim: če na leto nisi za deset odstotkov boljši, si na ničli, stagniraš.«
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.