Martin Tatta, triintridesetletni gavčo, kakor se imenuje argentinska različica kavboja, ima poseben vpliv na konje. Te štirinožce lahko le z dotikom, božanjem in poljubi pripravi praktično do česarkoli. »Zame je to nekaj povsem naravnega,« je povedal mladi Argentinec. »Tega me ni nihče naučil, do izraza je prišlo kar samo od sebe. Ključnega pomena pri tem je nežnost.« Nič nenavadnega torej, da marsikoga pri opazovanju Martinovega ravnanja s konji premagajo solze.

Njegov domač odnos s konji gre pripisati dejstvu, da je v stiku z njimi odkar pomni. Odrasel je namreč na kmetiji v mestu San Antonio de Areco, kjer je prvič zablestel njegov talent. Bilo je pred enajstimi leti, ko je eden od okoliških rančarjev slučajno naletel na mladega Martina, ki je konje miril brez vsakršne sile. Takrat mu je predlagal, da bi se začel s konji ukvarjati pred radovednimi turisti iz vsega sveta. Ostalo je, kot pravijo, zgodovina. In čeprav se zdi Martinova vez s konji domala čarobna, on vztraja, da lahko vsakdo počne, kar počne on. Potrebnega je le nekaj malega potrpljenja in ljubezni. Je namreč živeč dokaz, da je mogoče z živalmi delati izključno na lep način.