
Bolezni / stran 204

Svet pozablja na ljudi z demenco
Pojavnost demence, ki ljudi oropa njihovih "spominov, neodvisnosti in dostojnosti", se po svetu povečuje, a le redke države so opremljene za boj z njo, kaže poročilo, ki ga je danes objavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Po njihovih podatkih ima demenco več kot 55 milijonov ljudi in je tako "globalna grožnja javnemu zdravstvu".

Bučna semena odpravljajo težave s povečano prostato
Zrela ali posušena semena navadne vrtne buče pomagajo lajšati simptome pri povečani prostati in težavah z inkontinenco.

Poprečna temperatura človeškega telesa se je znižala
Vsi iz šolskih dni vemo, da je "normalna" temperatura človeškega telesa 37 stopinj Celzija. Zdaj kaže, da se je ta temperatura v zadnjih 150-ih letih znižala skoraj za stopinjo.


Infektologi se s koronavirusom borijo v popolnoma neprimernih prostorih
Leta 2026 naj bi se infekcijska klinika po letih dela v nevzdržnih pogojih končno preselila v nove prostore. Gradnja v času epidemije bo izredno zahtevna.

Prelepa, a ubijalska
Ne morete si kaj, da ne občudovali njene lepote, kajne? Ta komarčica jemlje dih. Pa vendar, kot mnoge druge njene sorodnice, lahko prenaša smrtonosne bolezni.

NOVA RAZLIČICA C.1.2., mutirana, odporna na vsa cepiva?!
Novo, mutirano različico covida so odkrili v Južni Afriki.


Z ograjo proti vdoru okuženih divjih prašičev iz Madžarske
V boju proti afriški prašičji kugi, ki je pred pragom Slovenije, saj sosednja Madžarska dnevno beleži nove izbruhe pri divjih prašičih, so izredno pomembni preventivni ukrepi rejcev. Vendar pa je vprašanje, ali bodo zadostovali. Ker se bolezen prenaša z divjih na domače prašiče, so po besedah predsednika Slovenske zveze prašičerejcev Alojza Varge rejci na kmetijsko ministrstvo poslali apel, da bi na mejo postavili ograjo, a odgovora še niso dobili.

Novi prostori za boj z epidemijo šele leta 2026
Leta 2026 naj bi se infekcijska klinika po letih dela v nevzdržnih pogojih končno preselila v nove prostore. Gradnja v času epidemije bo izredno zahtevna.

Za kihanje in smrkanje lahko krivite ambrozijo
V grški mitologiji vir nesmrtnosti bogov je danes nadležen plevel, katerega cvetni prah povzroča različne alergijske bolezni in znižuje kakovost življenja. Čeprav je ta tujerodna vrsta k nam prišla šele pred leti, vse bolj prerašča Slovenijo. Težave povzroča tudi v Pomurju.

Janez Poklukar: "Aprila se hvaliti s 70 odstotno precepljenostjo ne bo zadosti"
Poklukar pričakuje, da bomo v Sloveniji 70-odstotno precepljenost dosegli najkasneje do oktobra.

Inšpektorji podvomili v domneve o mučenju prašičkov
Inšpekcija je 4 dni po tem, ko je napovedala svoj obisk odkrila le manjše kršitve. Aktivisti se sprašujejo ali so si sploh ogledali video.

Tako naj bi potekalo zaostrovanje ukrepov po fazah
V kriznih fazah naj bi se širilo obvezno izpolnjevanje pogojev PCT.

Nezdravljeni hepatitis se lahko konča z odpovedjo jeter
Hepatitis je lahko le kratkotrajno vnetje, ki nastopi nenadoma in se običajno pozdravi v mesecu ali dveh, včasih pa vztraja več let in naredi veliko škode.

Mala Maša: deklici so zdravniki napovedali le še nekaj let življenja
Društvo Viljem Julijan, ki pomaga otrokom z redkimi boleznimi in njihovim družinam, je sporočilo, da so njihova srca strta: »Zgodila se je neizmerna tragedija, prekrasni malčici so odkrili smrtonosno bolezen.«

Kako "radi" se cepijo slovenski zdravniki?
Tisti, ki so po več kot osmih mesecih aktivnega cepljenja in že več kot 5,24 milijarde uporabljenih odmerkov cepiva proti covidu-19 po vsem svetu glede cepljenja še vedno sumničavi, s prstom radi pokažejo na zdravstveno stroko, ki da naj najprej poskrbi za zaupanje v cepivo v svojih vrstah. Kako radi so torej ramena nastavljali slovenski zdravniki?

Prof. dr. Mitja Lainščak med avtorji smernic Evropskega kardiološkega združenja za obravnavo bolnikov s srčnim popuščanjem
Evropsko kardiološko združenje (ESC) je na letošnjem virtualnem kongresu 27. 8. 2021 predstavilo Smernice za obravnavo bolnikov z akutnim in kroničnim srčnim popuščanjem. Med avtorji je tudi prof. dr. Mitja Lainščak iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki je pred tem že bil uradni recenzent treh smernic Evropskega kardiološkega združenja.

Na operacijo je treba čakati štiri leta in devet mesecev
V mariborskem kliničnem centru bolniki na operacijo krčnih žil čakajo 1788 dni oziroma štiri leta in devet mesecev. Več kot tisočdnevno čakalno vrsto imajo v Mariboru še za operacijo hrbtenice (1260 dni) in posege na mišično-skeletnem sistemu vratu in prsnega koša (1009 dni), v Murski Soboti pa za kolonoskopijo (1300 dni). Iz UKC Ljubljana podatkov o najdaljših čakalnih dobah niso posredovali.

Šentjanževka odpravlja tesnobo in pomirja tudi opečeno kožo
Trenutno
17 °C
Oblačno
petek, 25. 4
Deževno
sobota, 26. 4
Deževno
nedelja, 27. 4
Oblačno
7-dnevni obeti