Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Lesne sove (Strix aluco) so v naših krajih zelo redke, čeprav naj bi jih bilo po nekih statistikah kar precej, po mojih izkušnjah pa je več malih uharic (Asio otus), ki jih vsako leto brez težav najdem, saj rade gnezdijo v bližini hiš, kjer si v visokih smrekah prisvojijo opuščena vranja gnezda.

Lesna sova je sicer razširjena po vsej Evropi, vendar je do sedaj pri nas še nisem uspel videti, čeprav se s pticami ukvarjam že precej let. Gnezdijo v drevesnih duplih in verjetno je bil dom teh mladičev nekaj sto let star hrast v bližini , v katerem je še več sovam ustreznih dupel. Stari hrast, ki je bil eden najdebelejših v Sloveniji, so uničili hrastovi kozlički, iz njegovega veličastnega propadajočega debla pa štrlijo v nebo le ogromne suhe veje.

Tri mlade lesne sove so se potikale po vejah v gosti krošnji stare hruške. Včasih so se premaknile tudi na bližnji oreh, od koder so zvedavo opazovale dogajanje na tleh. Fotografiral sem jih kar nekaj dni zapored in skoraj vedno so se zadrževale na istih vejah. Zelo so ljubke in se držijo skupaj, včasih se celo tiščijo med seboj. Niti plašne niso, le zvedavo obračajo glavice in me opazujejo, ko se premikam pod drevesom in jih lovim v objektiv. Še to jih pretirano ne zanima, saj se kmalu naveličajo nepovabljenega gosta in začnejo zdolgočaseno zehati.

Pred dnevi sem opazil tudi enega izmed njihovih staršev, rjavo sovo z veliko glavo in velikimi rjavimi očmi, ki brezbrižno sedi in mirno dremlje, dokler ne pride noč, ko se bo spustila v lov za mišmi in drugimi glodavci, da bo nahranila mladiče, ki so po celem dnevu čakanja na hrano že gotovo lačni.