Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Vročina, žeja, masa
Čas branja 1 min.

FOTO: Osli ječijo pod debelimi turisti, domačini jih zato zdaj parijo s …


J.P.
30. 7. 2018, 10.23
Posodobljeno
11:49
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Hribovita pokrajina terja nekaj iznajdljivosti, ko pride do transporta ljudi.

santorini, osli.jpg
Profimedia
Osli morajo premagati 568 tlakovanih stopnic.

Prebivalci grškega otoka Santorini so si in si še pomagajo z osli. Nekaterih območji z vozili namreč ni mogoče doseči, do Fire, prestolnice otoka, pa iz pristanišča vodi cikcakasta vzpenjajoča se pot.

Problematična so tudi neprimerna sedla, zaradi katerih lahko pride do odprtih ran na živalih.

V mesecih od maja do oktobra ob otoku sidro vrže do pet križark na dan, ki lahko tjakaj ponesejo do 1200 turistov. Zdaj pa aktivisti za pravice živali opozarjajo, da morajo pregovorno trmasti osli zaradi debelosti, ki se je razpasla med ljudmi, sedem dni na teden pod žgočim soncem brez počitka in osvežitve prenašati pretežka bremena, zaradi česar se dogaja, da se njihove hrbtenice preprosto vdajo. Zato domačini v gonji za zaslužkom osle križajo s kobilami. Tako dobijo ne le večje in močnejše, temveč tudi vzdržljivejše mule.

santorini, osli.jpg
Profimedia
Zaščita pred žgočim soncem je prej izjema kot pravilo.

Tudi po petkrat na dan

V organizaciji, osnovani v dobro živinčet, pravijo, da prenašanje več kot 20 odstotkov njihove telesne teže za osle ni priporočljivo. Zato vztrajajo, da bi morali pristojni težo omejiti.

santorini, osli.jpg
Profimedia
Pot iz pristanišča do prestolnice otoka.

Osli pot do Fire, do katere vodi 568 tlakovanih stopnic, menda opravijo po petkrat na dan. Ko turistov ni, prenašajo gradbeni material in odpadke.

Nič kaj lagodno življenje

Uradniki so leta 2008 sicer podpisali kodeks, ki določa ravnanje z osli, a ni organa, ki bi uveljavljal te predpise. Zato ni nenavadno, da osli delajo, dokler ne omagajo. Prav tako ni neobičajno, da se jim lastniki takrat preprosto odrečejo ali pa jih pahnejo čez katero od tamkajšnjih pečin.

42-letna Christina Kaloudi, ki se je na otok iz Aten preselila pred desetimi leti, odpisanim živalim nudi zatočišče. Kot je dejala, marsikatera žival izdihne le nekaj ur po tistem, ko je bila predana v njeno oskrbo, tako izčrpane da so. Zato je hvaležna internetu, saj domačini težje prikrijejo zlorabo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.