Arhiv Štajerskega Tednika

Predsednik LZM Marjan Gselman je pojasnil, da divjad ob visoki snežni odeji potrebuje predvsem mir: »Vsako vznemirjanje v naravnem okolju ji lahko občutno škodi, ker po nepotrebnem izgublja rezervno energijo in je v primeru preganjanja tudi zelo lahek plen potepuških psov.« To velja predvsem za srnjad, pa tudi za druge živalske vrste: »Od jelenjadi do gamsov in seveda male, poljske divjadi (fazani, poljske jerebice, poljski zajci) v nižinskih loviščih Slovenskih goric, Dravskega polja in Dravinjske doline.«

V ZLDPO so opozorili, da se mnoge prostoživeče živali pozimi pogosteje približajo cestam: »Sploh v primeru, kadar je rob ob cesti splužen tako, da lahko živali pridejo do kopne zemlje, pa tudi zaradi soli, ki jih privabi.« Voznike so zato opozorili, naj upoštevajo večjo verjetnost prisotnosti prostoživečih živali ob cesti in s tem večjo možnost trkov z njimi.

Divjad se v pomanjkanju hrane bolj približa tudi kmetijam in stanovanjskim hišam.

Žična ograja ob meji ne zaustavlja migrantov, temveč srne in divje prašiče

Preberite več v Štajerskem Tedniku